Raziskave ekonomistov kažejo, da se sicer večina ljudi strinja z nujnostjo dodatnega varčevanja, toda to dejansko počne le od deset do 20 odstotkov prebivalcev.

Tudi država se zaveda pomena dodatnega pokojninskega zavarovanja, saj napoveduje dodatno ozaveščanje občanov. Ob tem pa se postavlja vprašanje, kako naj varčujejo tisti z najmanjšimi prihodki.

Vedenjski ekonomisti so odkrili 11 zadržkov, ki nas odvračajo od varčevanja. Med drugim gre za kompleksno varčevanje - nagrada je neotipljiva in daleč v prihodnosti. Poleg vseh teh zadržkov pa številne od varčevanja odvračajo tudi trenutni nizki prihodki.

"Ljudje na minimalnih prihodkih ne morejo sami še dodatno varčevati. Jasno, to je moje osebno mnenje, v takem primeru mora sistem poskrbeti že z malo višjo javno pokojnino; in pa tudi dodatno pokojninsko zavarovanje. Drugi steber mora v takem primeru v celoti financirati delodajalec," je pojasnil ekonomist in svetovalec uprave Pokojninske družbe A, Žiga Vižintin.

Prav za ljudi z nizkimi prihodki tudi država v okviru Bele knjige predlaga nov sistem - tako imenovanih ujemajočih se prispevkov. "... kar pomeni, da bo posameznikom v panogah, kjer so plače izjemno nizke, del premije sofinancirala tudi država. Seveda, če bi del premije sofinanciral tudi delodajalec in neki manjši delež prispeval zavarovanec," je izjavil predstavnik ministrstva za delo Andraž Rangus.

Za pokojnino dodatno varčuje tudi trenutni varuh pokojninske blagajne generalni direktor ZPIZ-a Marijan Papež. Ali pričakujete dostojno višino pokojnine? "Ja. Glejte, na takem položaju, kot sem, če ne bi bila dostojna pokojnina še ob dodatnih oblikah varčevanja, potem bi nekdo rekel: kdo pa ... Res da v javnem sektorju niso take plače kot v gospodarstvu, ampak jasno, pričakujem dostojno pokojnino," je napovedal.

In kako bi povečali delež vplačil v drugem pokojninskem stebru? Ekonomist Vižintin vidi rešitev v samodejni vključitvi - seveda s pravico, da zavarovanci tudi sami izstopijo.