Sloveniji se v bližnji prihodnosti napoveduje nova pokojninska reforma. Mednarodne institucije, kot sta OECD in Evropska komisija, so Sloveniji že večkrat "dobrohotno“ svetovale, da bo slovenski pokojninski sistem vzdržen le še do leta 2020.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je sredi prejšnjega meseca predstavilo t. i. belo knjigo o pokojninah, ki naj bi bila za razpravo o prihodnosti pokojninskega sistema. Kot temeljni upokojitveni pogoj je predvidena starost 67 let z dopolnjenimi 15 leti zavarovalne dobe. Pravico do predčasne pokojnine naj bi črtali. Bela knjiga pa se po navedbah njenih avtorjev sicer nanaša na pokojnine generacij, ki šele študirajo ali so na začetku karierne poti.

Medtem ko na ministrstvu za delo zrejo v prihodnost, pa jim še vedno ni uspelo urediti področja t. i. poklicnih pokojnin. Za številne poklice (rudarje, uniformirane poklice, varilce …) je v času nekdanje Jugoslavije in še desetletje v samostojni Sloveniji veljal t. i. beneficirani delovni staž in so se zaradi težavnosti poklica lahko predčasno upokojili. Zaposleni v težavnejših poklicih pa so od leta 2001 upravičeni do dodatnega, t. i. poklicnega zavarovanja, na podlagi katerega se lahko prej upokojijo oz. prejemajo premostitveni dohodek do izpolnitve pogojev za upokojitev iz obveznega pokojninskega zavarovanja.

Toda seznam poklicev, ki so deležni ugodnosti pri upokojevanju, bo kmalu praznoval petdesetletnico obstoja. Še vedno ga namreč določa zakon o delovnih mestih, ki je bil sprejet leta 1969! Leta 2013 je bila sicer ustanovljena delovna skupina, ki naj bi prevetrila seznam tistih, ki so še upravičeni do poklicnega zavarovanja. Toda epiloga (še) ni bilo. V šifrantu so tako še naprej navedeni delavci v rečnem prometu, v ovčarstvu in seveda tudi v nekdanji JLA.

"Področje določanja delovnih mest, katera morajo delodajalci obvezno vključiti v poklicno zavarovanje, že zelo dolgo ni bilo deležno sprememb. Tako glede določanja delovnih mest velja Zakon o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem (Uradni list SFRJ, št. 17/68, 20/69 in 29/71) iz leta 1969, nekaj zakonov, ki določajo ta delovna mesta v državni upravi, ter številni sklepi Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja od 1975 do 1991," so za MMC pojasnili na ministrstvu za delo.

Vrednost sklada se bliža 700 milijonom
V Sloveniji je bilo po podatkih MDDSZ leta 2015 vključenih 45.644 zavarovancev (nekaj manj kot 6 odstotkov vsega delovno aktivnega prebivalstva. Po podatkih SURS-a je bilo letos marca delovno aktivnih okoli 809.000 oseb.) Od tega je 18.790 zavarovancev imelo sredstva v zadržanju oz. mirovanju, čista vrednost sredstev sklada, upravlja ga KAD, pa je bila 672 milijonov evrov. Letno zbranih sredstev je sicer med 50 in 60 milijoni evrov.

Na ministrstvu za delo sicer priznavajo, da pri zadnjih dveh pokojninskih reformah (leta 2001 in 2013) temu področju ni bilo posvečeno dovolj pozornosti, saj je bila "prioritetna naloga zagotovitev delujočega sistema poklicnega zavarovanja, ki bo zavarovancem zagotavljal socialno varnost ob predčasni zapustitvi trga dela." "Na ta način so se v sistemu poklicnega zavarovanja ohranila delovna mesta, ki so bila določena že pred skoraj pol stoletja," pojasnjujejo na MDDSZ-ju.

Dodajajo, da se z zadnjimi spremembami sistema poklicnega zavarovanja več pozornosti namenja tudi temu področju, ki je "zelo kompleksno in interesno občutljivo, saj imajo delodajalci in sindikati zelo različne cilje pri določanju delovnih mest poklicnega zavarovanja. Te bo določila uredba, vendar morajo najprej opraviti analizo obstoječih delovnih mest poklicnega zavarovanja."

"Glede na velik napredek na področju lažjega, varnejšega in zdravju neškodljivega delovnega procesa na praktično vseh področjih, je treba temu slediti tudi pri določanju delovnih mest poklicnega zavarovanja. V skladu z zgoraj navedenim trenutno še ne moremo podati ocene glede obsega obstoječih delovnih mest poklicnega zavarovanja, ki bodo ukinjena," še pravijo na ministrstvu, ki ga vodi ministrica Anja Kopač Mrak.

Dve tretjini zavarovancev v javnem sektorju
Glede na navedeno bo do sprejetja novega registra upravičencev za poklicno zavarovanja minilo še kar nekaj časa oz. bodo nekateri zaposleni ostali privilegirani v primerjavi s sodelavci ali drugimi zaposlenimi v podobnih panogah. Vprašanje, ali si določeni poklici še zaslužijo tovrstne bonitete, saj je nekoč težaška proizvodnja vmes postala popolnoma avtomatizirana.

Večina upravičencev za poklicno zavarovanje pa ni del gospodarstva, temveč so zaposleni v javnem sektorju (okoli dve tretjini). Do poklicnega zavarovanja so v represivnih organih deležni številni, ki so kakor koli v "pripravljenosti". Pa čeprav naj bi neuradno šlo le za pravnike ali kadrovike. Tako naj bi se dogajalo, da imajo uslužbenci, ki opravljajo identično delo, različne statuse. Nekateri dobivajo dodatek za poklicno zavarovanje, drugi spet ne.

Sindikati: Del poklicnih zavarovanj mora obstati
Izvršna sekretarka za varnost in zdravje pri delu ter socialno politiko in socialna zavarovanja pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lučka Böhm, ki je članica delovne skupine, ki je pripravljala spremembe na področju poklicnega zavarovanja, je na predstavitvi sindikalnih želja za letošnje leto napovedala, da v letu 2016 pričakuje, da bo velike pozornosti deležna revizija seznama delovnih mest, kjer velja t. i. poklicno zavarovanje. Številni delodajalci si, kot je dejala, sicer prizadevajo, da bi ga ukinili, ker naj bi šlo za preživeto stvar, toda še vedno velja v številnih državah EU-ja.

"Delovna skupina za poklicno zavarovanje ni bila sklicana že vse leto 2016. Vzroka sta najbrž pomanjkanje časa in preobremenjenost zaposlenih na ministrstvu. Vsaj oni nam to tako pojasnijo. Dejansko so se isti ljudje verjetno ukvarjali z Belo knjigo o pokojninah, ki je bila predstavljena sredi aprila 2016," je za MMC povedala Böhmova in dodala, da ne želi napovedovati rezultatov revizije.

GZS: Prekoračitev roka za tri leta
Revizije seznama delovnih mest, za katere velja poklicno zavarovanje, si želijo tudi v gospodarstvu. Na GZS-ju poudarjajo, da so že ob delni pokojninski reformi (ZPIZ-2) pričakovali, da bi uredili sistem poklicnega pokojninskega zavarovanja in tudi prečistili register delovnih mest.

"Kljub izrecni določbi ZPIZ-2, da mora vlada uredbo sprejeti do 1. 7. 2013, se to ni zgodilo. GZS redno prejema proteste gospodarskih subjektov, ki so zadnjih dvajsetih let konstantno vlagali v izboljšanje tehnologije dela, kar je bistveno spremenilo delovne razmere in zmanjšalo škodljive vplive na njihovih delovnih mestih. Ob tem je tudi spremenjena zakonodaja na področju varnosti in zdravja pri delu prispevala svoje. Pričakujejo, da bodo ta delovna mesta v najkrajšem mogočem času izločena iz sistema poklicnega pokojninskega zavarovanja. Po njihovi in naši presoji spremembe v to smer potekajo prepočasi oziroma sploh ne potekajo! Navedeno potrjuje prekoračitev prvotnega zakonskega roka iz ZPIZ-2 kar za tri leta," opozarjajo na GZS-ju.

Vlada ima čas le še mesec dni
Ob tem je precej ironično dejstvo, da zadnja novela pokojninske zakonodaje (ZPIZ-2B), sprejeta lani decembra, ponovno določa, da vlada v šestih mesecih od njene uveljavitve, torej najpozneje do 1. 7. 2016 z uredbo predpiše merila, na podlagi katerih se ugotavlja izpolnjevanje pogojev za vključitev oziroma izločitev iz sistema poklicnega pokojninskega zavarovanja.

"Ministrstvo vseskozi pozivamo, da nemudoma ukrepa in zagotovi čimprejšnji začetek dejavnosti za pripravo Uredbe o merilih in kriterijih za določanje delovnih mest, za katere je obvezno poklicno zavarovanje, ter o načinu in financiranju določanja teh delovnih mest ter izvedbo zgoraj navedene analize. Pričakujemo, da bo uredba, ki je osnova za čiščenje registra, sprejeta vsaj do konca letošnjega leta! Do dejanskih sprememb registra bi vsekakor moralo priti vsaj do konca prve polovice 2017," o svojih pričakovanjih pravijo na gospodarski zbornici.

Vlada ima po zakonodaji, ki jo je sama predlagala, torej še malce več kot dni mesec dni časa, da uredi merila za poklicno zavarovanje.