Bombni napad v afganistanskem mestu Herat, v katerem je bila lažje ranjena tudi Slovenka, je sprožil razpravo o varnosti Slovenske vojske v tej državi. Odbor DZ-ja za obrambo je po pojasnilih predstavnikov vojske in dveh ministrstev (za obrambo in za zunanje zadeve) sprejel sklep, da bo na podlagi izdatnejših gradiv ter analiz, ki jih bodo posredovali obe ministrstvi, še pred poletnimi počitnicami opravil širšo razpravo o slovenski misiji v Afganistanu.

Talibi proti vzponu nacionalne vojske
Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je pojasnila, da je slovenski kontingent razpršen po več oporiščih od glavnega mesta države Kabula do glavnega mesta pokrajine Herat ter da je na tem območju najmanj incidentov. Tokratni napad v razmeroma varni pokrajini po mnenju ministrice ni tempiran naključno. Afganistan je namreč v obdobju postopnega prenosa nalog varovanja iz mednarodnih vojaških sil na afganistansko vojsko in mesto Herat je začetna točka, ki jo talibani želijo izpodbiti, je dejala.
Huda korupcija v med afganistanskimi oblastmi
Poudarila pa je po svojem mnenju izjemno pomemben vidik afganistanskih razmer, korupcijo. Samo v zadnji aferi je v kabulski osrednji banki, prek katere se je stekala mednarodna razvojna pomoč, za razna podkupovanja afganistanskih zakonodajalcev izginilo prek milijarde evrov. Spomnila je tudi na besede afganistanskega predsednika Karzaja, ki je želel ukiniti razdeljevanje neposredne pomoči mednarodne skupnosti za razvoj po pokrajinah, saj se je denar razdeljeval mimo Kabula in mu nižal politično moč.

Glede ranjene slovenske civilne strokovnjakinje je povedala, da se počuti dobro, da pa bo 1. 7. zamenjana, Slovenija pa bo poslala še nekaj dodatnih civilnih strokovnjakov.

Črnčec: Naši vojaki niso neposredne tarče
Direktor Obveščevalno-varnostne službe obrambnega ministrstva Damir Črnčec je poudaril, da mora ISAF v svoji strategiji hkrati slediti petim različnim ciljem. Skrbeti mora za združevanje civilnih in vojaških prizadevanj, varovati civilno prebivalstvo, uriti državne varnostne sile, pomagati vladi in skrbeti za dobre odnose s sosednjimi državami. Vse te cilje je treba vključiti do podrobne taktične ravni na celotnem terenu ogromne države, zato so naše sile tudi kot del ISAF-a pred zahtevno nalogo, je dejal.

Na območju, na katerem delujejo slovenske sile pod italijanskim poveljstvom, se zgodi le desetina vseh incidentov v državi in je zato prvo načrtovano za tranzicijo. Afganistanske sile, ki postopoma prevzemajo odgovornosti, trenutno štejejo 160.000 pripadnikov nacionalne vojske ter 125.000 pripadnikov policije. Talibani želijo z napadi zasejati dvom o krepitvi teh sil in oblasti, naši vojaki pa po njegovem mnenju niso neposredne tarče.

Anderlič: Drugi odhajajo, mi ostajamo
Zelo kritično do razmer je nastopil poslanec LDS-a Anton Anderlič. Izpostavil je napad sil zveze Nato pred nekaj dnevi, v katerih je bilo ubitih 12 otrok in dve ženski ter zatrdil, da je bilo leto 2010 po desetih letih posredovanja za civiliste celo najbolj krvavo leto. Razmere se po njegovem mnenju le še slabšajo, strategija mednarodne skupnosti očitno ne deluje, in Anderlič se sprašuje, kaj mi sploh še iščemo v Afganistanu.

Po njegovih besedah Slovenska vojska "v takih rabotah" ne sme sodelovati, zato bi morali slediti Kanadčanom in Nizozemcem na poti v domovino, saj je vojna v Afganistanu vnaprej izgubljena. Anderlič tudi ostro ločuje med vojaškim delom slovenskega delovanja, ki mu je izrekel pohvale, ter politično odgovornostjo, ki po njegovih besedah pelje v neizogiben propad misije.

"Soglasje vseh držav na planetu"
Koordinator za Afganistan na zunanjem ministrstvu Jurij Rifelj se je na to odzval z navedbo, da mednarodno posredovanje uživa najširšo mogočo legitimiteto, saj ga je soglasno potrdila Generalna skupščina Združenih narodov, vsako leto znova pa ga soglasno potrjuje tudi Varnostni svet, v silah ISAF-a pod vodstvom zveze Nato pa sodeluje 49 držav. "Akcija ima soglasje praktično vseh držav na planetu," je dejal.

Poudaril je, da število civilnih žrtev narašča, a ravno to področje pokaže temeljno razliko med mednarodnimi silami in uporniki. ISAF v svojih akcijah stori vse, da bi se civilnim žrtvam izognil, ravno civilisti pa so primarne tarče upornikov. To pokažejo tudi statistike: kar tri četrine vseh civilnih žrtev je posledica napadov upornikov in ta delež se je od lani še povečal. Po drugi strani so vladne in mednarodne sile odgovorne za 16 odstotkov, ta delež pa se še zmanjšuje.