Vodja sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi je v MMC-jevi klepetalnici ob tem povedal, da so sicer v Sloveniji najnevarnejši mlajši vozniki med 18. in 24. letom, bolj pa so v tem smislu izpostavljeni tudi vozniki med 34. in 44. letom. Zelo nevarni so po njegovih besedah tudi kolesarji in pešci, medtem ko največ nesreč, kot je znano, povzročajo vinjeni vozniki.

Z akcijami do zmanjšanja števila nesreč
Na skeptično vprašanje uporabnika rollinga ali akcije, kakršna je bila nedavna Alkohol ubija - največkrat nedolžne, v okviru katere so policisti poostrili nadzor nad vinjenostjo voznikov, sploh pomagajo, je odgovoril pritrdilno, saj je bilo v 14 dneh v času martinovanj zaznanih manj kršitev kot pretekla leta. Manj je bilo tudi prometnih nesreč.

Beseda je po pričakovanjih tekla tudi o (visokih) kaznih za prometne prekrškarje. Kapun trdi, da je od leta 2008, ko je v veljavi novi zakon, ki je dvignil kazni, prometnih nesreč manj za okoli 25 odstotkov. A mici s tem odgovorom ni bila zadovoljna in jo je zanimalo, ali ne bi bilo vendarle pametno, da bi se pred dvigom kazni popravilo nevarne ceste.

Rešitev v hkratnem obnavljanju cest in zakonskem urejanju
"Jaz mislim, da je rešitev nekje na sredini. Ceste je seveda potrebno sproti popravljati, predvsem državne ceste, ki so bile ob gradnji avtocestnega omrežja nekoliko zapostavljene. Poleg tega pa je potrebno tudi nadgrajevati zakonodajo in jo s tem narediti bolj učinkovito. Pa ne za kaznovanje, ampak kot neke vrste preventivo, ki bo odvračala udeleženca v prometu od tega, da bi storil prekršek," je na to odvrnil prvi prometnik v državi.

Kazni seveda pišejo policisti in Japsner je MMC-jevega gosta zato opozoril, da bi bilo treba kljub temu, da je mož v modrem premalo, na cestah povečati njihovo število. "In potem so inkasanti, namesto, da bi ljudi opozarjali /.../. In večja prisotnost bi bistveno zmanjšala število nesreč, saj bi 'polovili' veliko tistih, ki so nestrpni, pijani, agresivni, ki se obnašajo, kot da so cesto kupili zase in bi jim morali vsi dati prostor," je dodal. Kapun je v komentarju na te besede zatrdil, da si policisti zelo prizadevajo, da bi nadzor izvajali na mestih, kjer se pojavljajo težave. "Vendar se morajo pojaviti tudi na mestih kjer je veliko kršitev (sicer v manjši meri), zato morda kdaj izpade, da je to samo inkasanstvo," je dodal.

Policist mora biti zgled
Nov očitek, ki je letel na policiste, je izpostavil saso39, ki je Kapuna vprašal, zakaj policistov ne motivirajo, da v prostem času ne bi pili alkohola in vozili v vinjenem stanju. "To je popolnoma nesprejemljivo. Pri policistih se vedno poudarja pomembnost vzgleda, ki ga policist daje v družbi. Vedno poudarjamo, da take stvari, ki ste jih opisali, niso sprejemljive za lik policista. V policiji takšne zadeve spremljajo policistovi nadrejeni, poleg tega so ustanovljene posebne službe, ki spremljajo in v primeru takšnih dogodkov ustrezno reagirajo," je navedel gost.

Policijsko delo pa še zdaleč ni lahko. Po Kapunovih besedah možje v modrem pri svojem delu doživijo marsi katero nevšečnost: "Če se omejim na promet, bi dejal, da je najbolj specifično delo obravnavanje prometnih nesreč, kjer se srečujemo predvsem s travmami udeležencev prometnih nesreč in nevšečnostmi, ki so s tem povezane. Pri ugotavljanju prekrškov gre velikokrat za zelo agresivne ljudi, ki nočejo ustaviti, ki celo napadejo policista. Ukvarjamo se tudi z raznimi intervencijami, prijetji roparjev, tatov in podobno."

Policist največ znanja dobi v praksi
In kako se policiste prometnike usposablja za delo? Urjenje za dela na cesti je del učnega procesa vsakega policista na policijski akademiji. Za policiste, ki izvajajo kontrolo prometa, potekajo tudi posebni kratkotrajni tečaji, kjer še na poseben bolj skoncentriran način prejemajo potrebno znanje. Seveda pa največ znanja sprejmejo v praksi, kjer je njihov vir informacij mentor, je pojasnil vodja sektorja prometne policije.