Zunanjepolitična strategija, ki ob zunanjepolitični deklaraciji predstavlja temelj diplomatske prakse, je bila že v izhodišču zamišljena kot dokument, ki se bo osveževal, prilagajal glede na razmere in potrebe. Aktualna strategija je nastajala, ko se je Donald Trump šele ogreval za predsedniško kandidaturo, v brexit pa niso povsem verjeli niti tisti, ki so ga sprožali.

Kakšna je politična realnost tega trenutka, ki terja spremembe? Geostrateški vihar je seveda povzročila pandemija.

"Pozitivna ocena je, da se ZDA vračajo v t. i. mednarodno politiko, in tudi to je nekaj, na čemer bo Slovenija bolj temeljila. Nasploh je večja potreba, ne toliko po spreminjanju samega besedila kot na neki način po večji osredotočenosti slovenske zunanje politike sploh glede na njene omejene resurse," razmišlja rektor Nove univerze Matej Avbelj, ob katerem v novem strateškem svetu sedi tudi Boštjan Udovič s katedre za mednarodne odnose s FDV-ja, ki prav tako poudarja drugačno vlogo ZDA, tudi Rusije in Kitajske ter Unije.

"Slovenija ostaja, tukaj ne pričakujem nekih velikih sprememb, v jedru EU-ja, intenzivno se seveda povezuje z drugimi državami, tako kot je bilo že v strategiji 2015 dorečeno, torej srednje Evrope, vsekakor državami Zahodnega Balkana, tako da tu nekih velikih preskokov ne pričakujem," je pojasnil Udovič.

Če je bil z varnostnega vidika zadnja leta v ospredju zlasti terorizem, se zdaj v ospredje razmisleka postavljajo kibernetske in hibridne grožnje. Med izzive pa še naprej prištevamo vprašanje, v kolikšni meri in kje krepiti slovensko diplomatsko infrastrukturo.