S takšnimi ravnanji lahko namreč sami poskrbimo za zdravo življenje, manj obremenjene ceste in posledično čistejši zrak, ki ga dihamo.

V Sloveniji so številke na področju javnega potniškega prometa krute, zato je izboljšanje ponudbe ključno, a kot poudarja koordinatorka evropskega tedna mobilnosti Polona Demšar Mitrovič, je pogled popolnoma drugačen pri infrastrukturi za kolesarje. "V zadnjih nekaj letih je kolo postalo zmagovalec trajnostne mobilnosti. To ni naključje, saj so slovenska mesta majhna in zelo dostopna s kolesom ali peš. Hkrati se gradi vedno več povezav."

Evropski teden mobilnosti, vključno z današnjim dnem brez avtomobila, ni namenjen kratenju pravic, ampak spodbujanju ljudi k spremembi navad in preizkusu, kakšen bi bil utrip nekaterih ulic, če ne bi bile namenjene avtomobilom. "Kako bi lahko živele z drugimi dejavnostmi in prostorom za druženje," dodaja Polona Demšar Mitrovič.

Da sprememba navad ni mogoča čez noč, se pristojni, med njimi tudi predsednik Zavoda varna pot Robert Štaba, zavedajo, a hkrati poudarjajo, da je trajnostna mobilnost dosegljiv cilj le, če se ga lotevamo skupaj. "Ne gre čez noč. Zagotovo moramo graditi na mladih, jim biti vzor. Prepričan sem, da lahko Slovenija tako lahko postane zelena."

Evropski teden mobilnosti je sicer le vrhunec dejavnosti, ki se začnejo že februarja, pojasni Polona Demšar Mitrovič: "Ko povabimo vse, da začnejo pripravljati trajne ukrepe, kot so gradnja pločnikov, kolesarskih stez in uvajanje izboljšav na področju javnega prevoza."

S projektom skušajo pristojni ozaveščati ljudi, da je trajnostna mobilnost – torej hoja, kolesarjenje in javni promet – pomembna, ker z njo vsak posameznik prispeva k večji kakovosti bivanja vseh.