Felice Žiža in Maurizio Tremul, ki se potegujeta za poslanski sedež kot predstavnika italijanske narodne skupnosti, imata različne prioritete. Žiža poudarja potrebo po zakonskih spremembah glede rabe italijanščine, Tremul pa poudarja normalizacijo odnosov znotraj skupnosti.

Tremul namreč meni, da smo bili v zadnjem mandatu priča zelo nizkemu nivoju transparentnosti in dialoga sedanjega poslanca, zato kot prvo nalogo poudarja normalizacijo odnosov znotraj italijanske skupnosti v Sloveniji. Kot drugo temeljno točko poudarja zagovarjanje temeljnih pravic skupnosti, kot tretjo pa zagovarjanje interesov celotnega istrskega območja, katerega del je italijanska skupnost in razvoj katerega mora biti vsestranski.

Meni, da je Istra zelo specifičen teritorij, multikulturen, s posebno in zapleteno zgodovino, poimenovanje regije pa bi moralo odražati spoštovanje do vseh prebivalcev. "Istra je pluralna, ne nosi etničnih podpomenk in tako naj tudi se razvija. Zato naj ime regije ostane Istra-Istria," je prepričan. Glede kompetenc učiteljskega kadra meni, da je treba izboljšati zakon o šolstvu in ga uskladiti z Londonskim memorandumom iz leta 1954, kjer je določeno, da mora biti raven znanja italijanščine na nivoju maternega jezika.

Avtonomijo italijanskega RTV programa bi zagotavljal z zavzemanjem za spremembo zakona o RTV Slovenija, ki bo dodelila večjo programsko, produkcijsko in finančno avtonomijo italijanskim RTV programom. Po njegovih besedah smo bili v tem mandatu priča rušenju javnih medijskih ustanov s podporo poslanca Žiže.

Žiža poudarja potrebo po zakonskih spremembah glede rabe italijanščine

Aktualni poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža v ospredje svojih prizadevanj postavlja spremembo 15. člena zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, s katero želi zagotoviti znanje italijanskega jezika kot učnega jezika strokovnih delavcev v italijanskih šolah na nivoju maternega jezika ali pa spremembo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja oz. pravilnika glede opravljanja strokovnih izpitov v italijanskem jeziku za strokovne delavce italijanskih šol.

Preko ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa želi zagotoviti tudi dodatno financiranje gospodarske osnove italijanske narodne skupnosti. Na pravni (s sprejemom podzakonskih predpisov) in lokalni ravni (z njihovim izvajanjem) je treba zagotoviti optimalno uresničevanje dvojezičnosti na vseh področjih ter sprejemanje italijanskega jezika kot jezika okolja, ki je uraden in enakopraven slovenskemu jeziku, v slovenskih šolah pa zagotoviti učenje italijanskega jezika na najvišji ravni, meni. Prepričan je, da morajo strokovni delavci, ki niso zaključili izobraževanja v italijanskem jeziku, obvladati jezik na nivoju maternega jezika oz. italijanskega knjižnega jezika.

Glede poimenovanja regije meni, da se ta lahko poimenuje le Istra-Istria. S spremembo statuta RTV Slovenija, ki je že v teku, in pozneje zakona, pa je treba zagotoviti večjo finančno in kadrovsko avtonomijo, ob spoštovanju že pridobljenih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki se jih ne sme zniževati. Nujno zagotoviti financiranje dodatnih kadrov in nadomeščanje upokojenih.

Kandidati za poslanca madžarske narodnosti odnose med državama ocenjujejo kot dobre

Ferenc Horvath, Mihael Kasaš in Otto Močnek, ki se potegujejo za mesto poslanca madžarske narodnosti, odnose med Slovenijo in Madžarsko ocenjujejo kot dobre oziroma prijateljske, a ob tem menijo, da je možnosti za medsebojno sodelovanje in razvoj manjšin še veliko. Ob slednjem pa je med njihovimi odgovori razbrati tudi prizadevanja za preglednost porabe sredstev.

Aktualni poslanec Horvath bi nadgradil že uresničene projekte, med katerimi našteva sklad Pomurje-Porabje in obnovo šol ter se zavzemal za dodatna sredstva za kmetijstvo, gospodarstvo in mlade. Ponosen je, da sta vladi Slovenije in Madžarske na njegovo pobudo ustanovili sklad Pomurje-Porabje za razvoj manjšin. Državi imata po njegovem mnenju prijateljski odnos, Madžarska pa mora imeti možnost za naložbe v Sloveniji, tako kot jih ima vsaka druga država. Kot predstavnik narodne manjšine se, kot pravi, ni nikoli strankarsko opredeljeval, rušenje in sestavljanje vlad pa je pravica in odgovornost političnih strank.

Kasaš v ospredje postavlja mirno sobivanje, enakopravnost, dosledno spoštovanje ustavno zagotovljenih pravic, zavzeto sodelovanje z vladama obeh držav, nadaljevanje in nadgradnjo dobrih projektov, preglednejše delovanje in sodelovanje z vsemi. Državi naj obravnavata narodnostne skupnosti kot biser, meni in dodaja, da se da vedno narediti več. Državi se premalo poznata in imata ogromno neizkoriščenih možnosti sodelovanja, je še prepričan Kasaš, ki dodaja, da predstavlja narodno skupnost, ne politično stranko. Ob tesnem izidu glasovanja o vladi se bo zato vzdržal.

Močnek pa se zavzema za odpravo nezdružljivosti funkcij poslanca madžarske narodne skupnosti, sicer pa bi zagotavljal namensko porabo in preglednost sredstev za manjšino in se zavzel za nova delovna mesta in projekte z dodano vrednostjo. Madžari v Sloveniji imajo po njegovem mnenju nekoliko boljši položaj kot porabski Slovenci, odnosi med državama pa so dobri. Manjšina potrebuje bolj demokratične odločitve in strokovnost, vlaganja pa morajo biti ekonomsko upravičena po načelih tržnega gospodarstva, navaja. Ob enakem razmerju sil v parlamentu bi podprl eno stran, sam se ideološko sicer nagiba proti centru.