Občina Sežana potrebuje nov zdravstveni dom, gasilski dom, glasbeno šolo in razširitev osnovne šole, ob tem pa mora razvijati poslovno cono z visokotehnološkimi podjetji in kakovostnimi delovnimi mesti, soglašajo kandidati. Tekmeci aktualnega župana trdijo, da uresničevanje teh projektov traja predolgo in da bi tudi sicer morala biti občinska uprava učinkovitejša.

David Škabar, 59-letni prometni tehnik, meni, da vsak župan potrebuje dva mandata, saj strateški projekti zahtevajo svoj čas. Opozarja, da je prevzel položaj, ko se je občina spoprijemala z likvidnostnimi težavami, nato pa je razvoj upočasnila še epidemija covida-19. Proti koncu mandata ni imel več večinske podpore v občinskem svetu. Med izpeljanimi projekti omenja izboljšave cest in pločnikov po vaseh ter reflektorje na stadionu. Poudarja pa, da pričakuje gradbeno dovoljenje za komunalno opremljanje poslovne cone Sežana jugozahod in za glasbeno šolo. Za več kot štiri milijone evrov vredno naložbo v kolesarske poti, pri kateri sodeluje tudi občina Komen, je že izbran izvajalec, svoje dosežke povzema Škabar.

52-letnega inženirja gozdarstva Andreja Silo je pred štirimi leti v drugem krogu podprlo več kot 43 odstotkov volivcev. Zdaj obljublja, da bi dvignil Sežano iz mrtvila in bi opravljal tiste naloge, ki županu pritičejo, "brez raznih nadžupanov, kot so bili do zdaj v občini Sežana, in brez ozkega kroga odločevalcev ter interesnih skupin". Za eno od prvih nalog bi si zadal izdelavo urbanistične zasnove razvoja mesta, ki bi predvidela izgradnjo nove stanovanjske soseske in več zazidljivih parcel. Sežana mora po njegovih besedah znova postati center Krasa in mesto mladih, ki premore posluh tudi za starejše in invalide. Kot poudarja, je ključen sočasen razvoj mesta in vasi. Proračun občine je po njegovem prepričanju premajhen za tako velike cilje, zato obljublja, da se bo v primeru izvolitve angažiral za pridobitev evropskih sredstev in izvedbo projektov v javno-zasebnem partnerstvu.

Po besedah 58-letnega strojnega tehnika in nekdanjega predsednika sežanske obrtne zbornice Milana Škapina, ki se na volitve podaja s podporo Gibanja Svoboda, Sežana ne potrebuje velike industrije, pač pa visokotehnološko gospodarstvo, ki je prijazno do okolja. Želi ustvariti takšno okolje, kjer bodo mladi ostajali in ustvarjali in kjer bodo imeli podjetniki stimulativno okolje za razvoj ter zaposlovanje. Verjame, da lahko kot kandidat Gibanja Svoboda računa na podporo vlade pri dveh "vizionarskih" projektih, in sicer pri umeščanju v prostor tomajske obvoznice in etnovasi med Sežano in Lipico. Podpira tudi pridobivanje zelene energije na degradiranih območjih.

48-letni kamnoseški mojster Jernej Bortolato, še en nekdanji predsednik območne obrtne zbornice, se zavzema za razvoj ob ohranitvi naravnih značilnosti Krasa. Pokrajina ima po njegovi oceni potencial za petzvezdični turizem. Podpira razvoj kmetijstva s sodobnimi prijemi. Med temeljnimi projekti svojega morebitnega županovanja je Bortolato, ki kandidira s podpisi volivcev, omenil dokončanje vseh vodovodov, ureditev požarnih poti, energetsko sanacijo občinskih stavb in uporabo biomase za povečanje energetske samooskrbe.

Rudi Pečar, 65-letni predstavnik LDS-a, po poklicu komercialist, se je za županski položaj neuspešno potegoval že leta 2014, med letoma 1996 in 1998 je bil podžupan. Po njegovih besedah občina Sežana v zadnjih letih ne deluje več kot servis občanom in investira v nadstandardne projekte, medtem ko nekateri nimajo osnovnih pogojev za življenje. Pogreša vizijo razvoja za prihodnje generacije. Poudarja, da bi se morale kraške občine povezati za zaščito podzemlja in pitne vode pred onesnaževanjem. Med izzivi navaja tudi prometno ureditev in potrebe starejših generacij.

Kandidatka SD-ja, profesorica obramboslovja in nekdanja ministrica za obrambo, 62-letna Ljubica Jelušič, v ospredje postavlja premagovanje prevelikih razvojnih razlik. Do vseh vasi bi morali speljati javni vodovod, popraviti in razširiti bi bilo treba ceste, poudarja. Sežana bi po njenem mnenju lahko imela središčno vlogo v enotni turistični ponudbi Krasa in Brkinov. Podpira vzpostavitev čezmejnega geoparka v petih slovenskih in 12 italijanskih občinah. Po njenem mnenju mora občina sprejeti realen proračun in omogočiti dobrim strokovnjakom v občinski upravi, da ga začnejo izvajati. "Ni treba obljubljati nebes, treba je narediti tisto, kar je bilo že sprejeto," je prepričana.