Do zdaj se je posvetila akademski karieri ter delala doma in v tujini. V raziskovalnem delu je pozornost namenila kazenskemu pravu, njeno delo obsega več kot 300 objav, tudi pri mednarodnih založbah. Pri delu se je pogosto naslanjala na svoje znanje iz psihologije, podrobno se je ukvarjala tudi s psihologijo sodniškega odločanja. Sodelovala je pri razpisih Evropske komisije, ki se nanašajo na človekove pravice v kazenskem pravu, bila pa je tudi izvoljena predstavnica Slovenije v evropskem odboru za preprečevanje mučenja v Svetu Evrope.

Predavala in raziskovala je na več tujih univerzah, bila članica Državnotožilskega sveta, še vedno pa dejavno sodeluje v Evropski zvezi za kazensko pravo. Njeno delo na fakulteti je bilo predvsem pedagoško in raziskovalno, kot gostja sodniških šol pa je veliko sodelovala tudi s sodniki.

Do zdaj je bila do javnega izražanja svojih stališč zadržana, oglasila pa se je, ko se ji je to zdelo potrebno, na primer ob aferi JBTZ in referendumu ob družinskem zakoniku. Poudarila je svoje delovanje na področju človekovih pravic v kazenskem pravu in zavzemanje za postopkovno pravičnost.

V kandidaturo je privolila, ker želi znanje iz skoraj 30-letne kariere uporabiti v praksi. Meni, da lahko poleg svoje strokovnosti ustavnemu sodišču koristijo tudi njena široka zanimanja in razvite sposobnosti empatije.

Predsednik Borut Pahor je predlog, v katerem za ustavno sodnico predlaga profesorico Šugman Stubbsovo, predsedniku DZ-ja Dejanu Židanu posredoval v ponedeljek. Pravi, da je po pogovorih z vodji poslanskih skupin mogoče sklepati, da ima Katja Šugman Stubbs tudi potrebno podporo za izvolitev, saj naj bi jo podprla koalicija in Levica.

Ni se prijavila na razpis
Pahor je imel poleg kandidature Šugman Stubbsove na mizi sicer še predlog kandidature Verice Trstenjak, ki so ji podporo napovedali SDS, NSi in SNS. Ne Trstenjakova ne Šugman Stubbsova se nista prijavili na Pahorjev poziv za zbiranje mogočih kandidatov za mesto ustavnega sodnika. Na poziv sta namreč prispela dva predloga, Andraža Terška in Boštjana Pintarja, a je Teršek pozneje soglasje h kandidaturi umaknil.