Več kot 10.000 prostovoljcev, ki delujejo v 459 župnijskih enotah karitasa, je razdelilo nekaj več kot 2400 ton hrane, s plačilom položnic pa so pomagali dobrim 16.000 prosilcem. Foto: BoBo
Več kot 10.000 prostovoljcev, ki delujejo v 459 župnijskih enotah karitasa, je razdelilo nekaj več kot 2400 ton hrane, s plačilom položnic pa so pomagali dobrim 16.000 prosilcem. Foto: BoBo

Skupno so pomagali okoli 90.000 družinskim članom in posameznikom, 10.000 starejšim, 2700 migrantom in 1300 brezdomcem.

Za pomoč v državi so skupaj namenili nekaj manj kot osem milijonov evrov, generalni tajnik slovenske dobrodelne organizacije Karitas Imre Jerebic pa je na današnji predstavitvi letnega poročila v Črnomlju navedel, da so skupaj s pomočjo v tujini - predvsem pri lanskih poplavah v Srbiji in BiH-u - za pomoč namenili nekaj več kot deset milijonov evrov.

Več kot 10.000 prostovoljcev, ki delujejo v 459 župnijskih enotah, je razdelilo nekaj več kot 2400 ton hrane. S plačilom položnic so pomagali približno 16.000 prosilcem. Ker so Slovenijo lani prizadeli žled in poplave, je Karitas na prizadetih območjih skoraj 300 socialno ogroženim gospodinjstvom razdelil dobrih 250.000 evrov pomoči.

Največ pomoči prispevali donatorji
Po podatkih, ki jih je predstavil sodelavec Karitasa Peter Tomažič, so največ oz. 56 odstotkov njihovih prihodkov prispevali različni donatorji - 42 odstotkov je bilo donacij in sponzorstev, 14 odstotkov pa so dobili v hrani in drugih oblikah.

Največ posamične oz. 12 odstotkov pomoči so dobili od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ter od države, ki je prispevala 11 odstotkov. Osemodstotni delež pomoči so dobili iz evropskih blagovnih rezerv, razliko so prispevali manjši donatorji.

91 odstotkov za dobrodelne programe
Karitas je za svoje lanske dobrodelne programe skupaj namenil dobrih 91 odstotkov sredstev, nekaj manj kot sedem odstotkov je porabil za svoje delovanje in dva odstotka za stroške dobrodelnih akcij.

V škofijskih enotah, zavodih in državnem karitasu je bilo na področju splošne dobrodelnosti lani redno zaposlenih 32 ljudi in 11 v okviru javnih del. Na področju socialno-varstvenih programov pomoči odvisnikom, ženskam v stiski, brezdomcem, posameznikom brez zdravstvenega zavarovanja in žrtvam trgovine z ljudmi, za kar stroške dela večinoma financira ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, je delovalo 43 redno zaposlenih in 18 v okviru javnih del. Dva zaposlena sta delovala na področju preventive in izobraževanja ter eden na področju mednarodne humanitarne in razvojne pomoči ter pri projektih globalnega učenja, je navedel Tomažič.