Zdravstvena zavarovanja bodo po 1. marcu 2006 urejena po novem zakonu. Foto: RTV SLO
Zdravstvena zavarovanja bodo po 1. marcu 2006 urejena po novem zakonu. Foto: RTV SLO
Da ne bi v primeru bolnišničnega zdravljenja trpela denarnica, je dopolnilno zavarovanje zelo smiselno. Večina je bila doslej pri Vzajemni. Kako bo po 1. 3. 2006? Foto: RTV SLO
Adriatic bo zavarovancem izplačal okrog 9.500 SIT rezervacij. Foto: RTV SLO
Vzajemna želi večji odliv zavarovancev preprečiti s certifikati. Zanimivo je, da je borzno-posredniška hiša Medvešek Pušnik odkupovala te papirje, za katere je bilo moč iztržiti tudi okrog 20 tisočakov. Le kdo je v ozadju nakupov?. Foto: RTV SLO
Mlajša populacija bo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje letno plačala kakega cankarja več. Foto: RTV SLO

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-H) je začel veljati 1. septembra. Ključen bo mesec december, ko se bo večina od 1,4 milijona Slovencev odločala med tremi zavarovalnicami: Vzajemno, Adriaticom in Triglavom. Ker se premije ne bodo bistveno razlikovale, bodo odločale druge obljube, odločitev pa bo morda bolj kot racionalna emocionalna.

Zakaj dopolnilno zdravstveno zavarovanje?
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije razliko med celotnimi stroški zdravstvenih storitev in med stroški, ki jih pokrije obvezno zdravstveno zavarovanje. Razliko do polne vrednosti bi morali sicer plačati zavarovanci, ki imajo urejeno le obvezno, ne pa tudi dodatno zavarovanje, sami. Ker so zdravstvene storitve izjemno drage, je zato smiselno vplačevati premije dodatnega zavarovanja.

Odslej enotne premije
Zakon uvaja izravnalne sheme, kar pomeni, da bo premija enotna znotraj posamezne zavarovalnice. Gre za načelo generacijske solidarnosti. Pričakovati je, da se premije med zavarovalnicami ne bodo veliko razlikovale, saj bo prehod med zavarovalnicami odslej precej enostavnejši - po enem letu od začetka veljavnosti zavarovanja (torej od 1. marca 2006), s trimesečnim odpovednim rokom, pri čemer zavarovanec ne bo imel nobenih stroškov. Novi zakon uvaja čakalno dobo treh mesecev za osebe, ki se več kot en mesec potem, ko so pridobile status zavarovane osebe v obveznem zavarovanju, niso zavarovale tudi za dopolnilno zavarovanje, ali če se po poteku dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja več kot mesec dni niso ponovno zavarovale. Čakalna doba je čas, ko zavarovanec plačuje premijo, vendar pa v tem času nima kritja iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Ne čakaj na starost, zavaruj se zdaj
V izogib špekulacijam zakon uvaja pribitek na pozni vstop. Z vsakim polnim nezavarovanim letom se bo premija povečala za tri odstotke. Najvišje skupno povišanje lahko znaša 80 odstotkov premije. Primer: če bo študent pri 25 letih izgubil status in se v dopolnilno zdravstveno zavarovanje vključil šele pri 30 letih, bo njegova premija višja za 15 odstotkov (5 let X 3 odstotke).

Rezervacij za starost odslej zavarovalnicam ne bo treba več oblikovati, jih bodo pa do 31. avgusta 2007 morale vrniti svojim zavarovancem. Vendar le tistim, ki so imeli doslej doživljenjske pogodbe, tako da kar milijon zavarovancev Vzajemne ne bo dobilo niti tolarja. Kolikšno bo vračilo, bo znano še letos. Adriatic je že napovedal, da bo svojim zavarovancem vrnil okrog 9.500 SIT. Omenimo še, da bo po novem zakonu najvišji dovoljeni popust znašal tri odstotke in da bodo Slovenci z najnižjimi prejemki oproščeni plačila.

Vse zgoščeno prav ob koncu leta
December letos ne bo le mesec obdarovanj, ampak tudi mesec, ko se bo treba odločiti, ali ostati pri sedanji zavarovalnici ali izbrati drugo. Do konca novembra vas bodo zavarovalnice obvestile o spremembah in vam ponudile nove pogodbe. Rok za odločitev je 31. december 2005. Če ste zadovoljni s sedanjo zavarovalnico, vam ni treba storiti ničesar! Vse administrativne postopke bo uredila vaša zavarovalnica! Če želite razdreti pogodbo, je dovolj vsakršna pisno izražena volja, ki jo lahko naslovite na dosedanjo zavarovalnico, takointako pa bo tudi nova zavarovalnica, ki ste jo izbrali, na svoji pristopni izjavi vsebovala izjavo o razdrtju oziroma odpovedi dosedanjega zavarovanja.

Vprašanje za milijon: Ostati pri Vzajemni?
To vprašanje ni za milijon tolarjev, ampak se bo z njim ukvarjalo več kot milijon zavarovancev Vzajemne, ki ima trenutno

82-odstotni delež pri dopolnilnih zavarovanjih. Vzajemna jih želi primamiti z obljubo o certifikatih. Te bo prejel vsak zavarovanec, ki bo ostal zvest Vzajemni. Konkurenca ta trženjski trik ostro napada, saj je verjetnost, da bi se Vzajemna v nekaj letih iz družbe za vzajemno zavarovanje res preoblikovala v delniško družbo oziroma se vključila v kak finančni steber, izjemno majhna. Le v tem primeru bi namreč certifikat lahko prodali in z njim nekaj iztržili.

Kakšne bodo premije?
Prvi je svojo ponudbo predstavil Triglav. Premija znaša 4.781 SIT, vendar pa Triglav jamči, da jo bo znižal do zneska, ki ga bo ponudila konkurenca. Poleg najnižje premije ponuja še brezplačno prvo mnenje, paketni popust pri premoženjskih zavarovanjih Triglava in drugih zdravstvenih zavarovanjih in popust pri vstopni proviziji za vzajemni sklad Triglav Evropa.

Pri Adriaticu bo premija 4.754 SIT. Zavarovanci bodo še naprej deležni kritja razlike v ceni zdravila. Na zelo podoben način kot Triglav poskuša tudi Adriatic zavarovance večinoma primamiti z ugodnostmi, ki nimajo zveze z zdravstvenim zavarovanjem. Vzajemna je višino premije razkrila ob izteku roka. Znašala bo 4.737 SIT mesečno. Vzajemna ponuja še cenejše drugo mnenje, popust pri storitvi gumb za pomoč starejšim, popust pri nadstandardnih zavarovanjih in medicinski asistenci v tujini ter seveda famozne certifikate, ob katerih se lomijo kopja, saj marsikomu ni jasno, ali je papir, kjer je (ob številnih ničlah za decimalno vejico) napisan delež posameznika v Vzajemni, res kaj vreden.

Komu nov zakon ne bo všeč?
Vsekakor mlajši populaciji, saj se bodo premije za najnižje starostne skupine povišale za približno 1.000 SIT. Starejši bodo seveda plačevali manj (upokojenci pri Triglavu na primer 800 SIT manj) in z zadovoljstvom sprejemajo uvedbo izravnalnih shem. Adriatic sicer ni proti izravnalnim shemam, vendar pa meni, da so v taki obliki pisane na kožo monopolistki Vzajemni.

Vprašamo se lahko tudi, ali se ne bo povečalo povpraševanje po zdravstvenih storitvah in s tem čakalne dobe, saj bodo Slovenci z najnižjimi dohodki, ki so praviloma tudi zdravstveno bolj ogroženi, oproščeni plačila. Marsikdo doslej ni imel urejenega dopolnilnega zavarovanja in ni obiskoval zdravstvenih domov, odslej pa utegne biti drugače.

Naslednja dilema je, kdo bo plačal milijarde tolarjev za tiste zavarovance, ki bodo plačila oproščeni. In nenazadnje: velika verjetnost je, da bodo tisti, ki bodo tik nad pragom, določenim za oprostitev plačila, storili vse, da bi prišli pod prag. Možne bodo zlorabe, na primer, da bodo nekateri svoje delodajalce prepričali, naj jim del dohodka izplačajo na nelegalen način. Za dobrih 50 tisočakov vredno letno premijo se bo to splačalo narediti.

Kakorkoli - vzemite si čas, v miru pretehtajte vse ponudbe in ne hitite. In še enkrat: če ste s svojo zavarovalnico zadovoljni, vam ni treba storiti ničesar. Le kartico dodatnega zavarovanja boste morali po 1. marcu vtakniti v avtomat in potrditi novo zavarovanje.