Kot je ob robu omizja, ki ga je pripravil Ženski forum SD Celje, povedala pravosodna ministrica Andreja Katič, je zanjo kakršen koli poseg v spolno avtonomijo posameznika brez njegove privolitve nesprejemljivo ravnanje.

Po njenih besedah smo bili včasih na tem področju ena izmed najbolj naprednih držav, zdaj pa lahko vidimo, da so nas nekatere države v zadnjem času močno prehitele in že naredile spremembe tudi glede redefinicije kaznivega dejanja posilstva.

Z vidika pravosodja in pravnega reda na splošno je pomembno, da je zakonodaja glede tovrstnih občutljivih in zavržnih dejanj nedvoumna in jasna, je dejala in pojasnila, da ne gre več za model prisile, kot ga imamo trenutno pri nas, ampak za model ne je ne oz. da je da. Pri modelu ne je ne se pričakuje, da je ženska vedno pripravljena na spolni odnos in mora reči ne. Zato se Katičeva zavzema za model da je da, kjer mora biti jasna privolitev oziroma t. i. pritrdilno soglasje vseh oseb udeleženih v spolni interakciji.

Tisti, ki da pobudo za spolno ravnanje, mora predtem pridobiti privolitev druge osebe. Če iz njenih oziroma njegovih besed in oziroma ali dejanj ne izhaja jasen da, gre za kaznivo dejanje, meni ministrica.

V teh dneh na pravosodnem ministrstvu sicer intenzivno preučujejo študijo v zvezi s kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost, s pregledom možnih modelov novih zakonskih rešitev. V okviru študije je bilo ugotovljeno, da iz veljavnega zakonskega modela prisile izpadejo primeri, ko gre za hitrost storilca, ki izrabi presenečenje žrtve, in tudi primeri, ko žrtev sicer zavrača spolno dejanje ali se z njim ne strinja, ampak se iz različnih razlogov fizično ne upira ali se ne upira dovolj.

Tisoč žensk iskalo pomoč

Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin je postregla s podatkom, da je lani po pomoč v društvo prišlo skoraj 1000 žensk, žrtev nasilja v intimno-partnerskih odnosih ali v družini.

Ponudili so jim informiranje, svetovanje, pravno svetovanje, zagovorništvo, v najhujših primerih pa tudi nastanitev v njihove varne hiše. Poleg tega je bilo lani v njihove programe vključenih tudi 700 povzročiteljev nasilja. Večina njih je bila napotenih od tožilstev, sodišč, centrov za socialno delo in zaporov, nekateri pa so se vključili tudi na lastno pobudo.

Po njenih navedbah je nacionalna raziskava že pred leti pokazala, da je vsaka druga ženska v Sloveniji po dopolnjenem 15. letu starosti doživela psihično nasilje, vsaka četrta pa tudi fizično. Žrtve najtežje spregovorijo o spolnem nasilju in ga tudi najtežje prijavijo, saj je njihovo nezaupanje v delo institucij vsako leto večje.

"Želimo si, da bi bilo posilstvo definirano po t. i. ja pomeni ja modelu, kar pomeni, da bi vse spolne aktivnosti, v katere žrtev ni privolila, definirane kot spolno nasilje oziroma posilstvo," je še dejala.

Direktorica Centra za socialno delo Celje Olga Bezenšek prav tako podpira spremembo zakonodaje, saj meni, da morajo biti zadeve jasne in nedvoumne. Poudarila je, da je treba spoštovati izjavo žrtve, ker se je v preteklosti velikokrat dogajalo, da se je izjava žrtve tolmačila kot medla in nerazumljena.

Lani je bilo na območju celjskega centra za socialno delo zapisanih 282 primerov nasilja v družini, policija pa je v 161 primerih povzročitelju nasilja izrekla prepoved približevanja družinskim članom.