Delniški indeksi v New Yorku so v torek rahlo zdrsnili, bilo pa je tudi nekaj pozitivnih presenečenj. Tesline delnice so se podražile za pol odstotka, na dobrih 266 dolarjev. Slovita upravljavka premoženja Cathie Wood (Ark Invest) vztraja pri svojem optimističnem pogledu na prihodnost Tesle in napoveduje, da bodo Tesline delnice v naslednjih petih letih v najslabšem primeru vredne 1400 dolarjev, v najboljšem pa 2500 dolarjev, kar bo predvsem posledica navdušenja nad samovozečimi taksiji, ki naj bi jih Tesla v ZDA uvedla že prihodnje leto. Tesline delnice imajo z 11,5-odstotnim deležem največjo utež v skladu Ark Innovation. Njihov tečaj se je letos več kot podvojil (+116 %), potem ko je lani strmoglavil za 65 odstotkov. Foto: Reuters
Delniški indeksi v New Yorku so v torek rahlo zdrsnili, bilo pa je tudi nekaj pozitivnih presenečenj. Tesline delnice so se podražile za pol odstotka, na dobrih 266 dolarjev. Slovita upravljavka premoženja Cathie Wood (Ark Invest) vztraja pri svojem optimističnem pogledu na prihodnost Tesle in napoveduje, da bodo Tesline delnice v naslednjih petih letih v najslabšem primeru vredne 1400 dolarjev, v najboljšem pa 2500 dolarjev, kar bo predvsem posledica navdušenja nad samovozečimi taksiji, ki naj bi jih Tesla v ZDA uvedla že prihodnje leto. Tesline delnice imajo z 11,5-odstotnim deležem največjo utež v skladu Ark Innovation. Njihov tečaj se je letos več kot podvojil (+116 %), potem ko je lani strmoglavil za 65 odstotkov. Foto: Reuters
Na dan, ko je Volkswagen predstavil tiguana tretje generacije, so se delnice VW-ja podražile za 2,5 odstotka, na skoraj 110 evrov, potem ko so analitiki družbe Jefferies izdali nakupno priporočilo. Vseeno je tečaj Volkswagnovih delnic še naprej več kot polovico nižji kot ob rekordu pred dvema letoma in pol. Foto: MMC RTV SLO/David Šavli
Na dan, ko je Volkswagen predstavil tiguana tretje generacije, so se delnice VW-ja podražile za 2,5 odstotka, na skoraj 110 evrov, potem ko so analitiki družbe Jefferies izdali nakupno priporočilo. Vseeno je tečaj Volkswagnovih delnic še naprej več kot polovico nižji kot ob rekordu pred dvema letoma in pol. Foto: MMC RTV SLO/David Šavli

Fed po dvodnevni septembrski seji (tako kot julija) zaradi umirjanja inflacije skoraj zagotovo ne bo spreminjal obrestnih mer (obrestna mera Fed funds bo ostala v razponu med 5,25 in 5,50 odstotka), zato bo toliko pomembnejše, kaj bo Powell povedal o prihodnjih potezah. Ga bolj skrbi recesija ali inflacija? Je pričakovati še kakšen dvig obresti in kdaj v prihodnjem letu bi lahko videli obrat cikla in prvo nižanje obrestnih mer v tem ciklu? Pomembna bo tudi Fedova napoved gospodarske rasti. Pričakovanja, da bo največje svetovno gospodarstvo letos zdrsnilo v recesijo, se ne uresničujejo. Rast BDP-ja naj bi bila v tretjem četrtletju precej visoka, Fedova izpostava v Atlanti napoveduje kar 4,9-odstotno rast.

Trgi v zgodovinsko neugodnem obdobju
Delniški trgi so vstopili v desetdnevno obdobje, ko so bili, zgodovinsko gledani, donosi najslabši (že tako je september mesec z najslabšim "izplenom", zadnja tretjina pa je še posebej neugodna). Gibanja indeksov je tudi na podlagi svežih novic težko predvideti. Prejšnjo sredo je Wall Street kljub objavi višje ameriške inflacije od napovedi (avgustovski indeks CPI se je na letni ravni zvišal za 3,7 odstotka) krenil navzgor, v petek, ko ni bila objavljena nobena občutljiva informacija, pa so se delnice (predvsem tehnološke) kar vidno cenile. V torek je bila smer rahlo navzdol, vodilni indeksi so izgubili približno četrtino odstotka. Zanimivo je, da kljub veliki stavki delavcev ameriške avtomobilske industrije delnice avtomobilskih velikanov (GM, Ford) ne izgubljajo vrednosti.

letošnja spremembavrednost
Dow Jones (New York)+4,1 %34.517 točk
Nasdaq (New York)

+31 %

13.678 točk
Stoxx 600 (Evropa)+7,3 %

456 točk

SBITOP (Ljubljana)+12 %1.171 točk
dolarski indeks+1,5 %105,2 točke
nafta brent

+10,0 %

94,8 USD
zlato+5,9 %1.931 USD
bitcoin

+64 %

27.200 USD

10-letna obveznica (ZDA)

+40 bazičnih točk

4,36 %

Cene nafte se od začetka julija strmo dvigujejo, v torek je bilo treba za brent plačati skoraj 96 dolarjev za 159-litrski sod, za ameriško lahko nafto WTI pa nekaj manj kot 93 dolarjev. V času, ko se centralne banke bližajo koncu cikla zaostrovanja denarne politike in ko tudi pri inflaciji počasi vidijo luč na koncu predora, bi bile cene nafte nad 100 dolarjev seveda zelo neugodne. Foto: Reuters
Cene nafte se od začetka julija strmo dvigujejo, v torek je bilo treba za brent plačati skoraj 96 dolarjev za 159-litrski sod, za ameriško lahko nafto WTI pa nekaj manj kot 93 dolarjev. V času, ko se centralne banke bližajo koncu cikla zaostrovanja denarne politike in ko tudi pri inflaciji počasi vidijo luč na koncu predora, bi bile cene nafte nad 100 dolarjev seveda zelo neugodne. Foto: Reuters

Nov letošnji vrh na naftnem trgu
Cene nafte so dosegle novo najvišjo raven po novembru, za 159-litrski sod brent je bilo treba v torek odšteti že skoraj 96 dolarjev, potem ko je Azerbajdžan začel vojaško operacijo v Gorskem Karabahu. Vse več je analitikov, ki menijo, da bo treba še letos za nafto plačati 100 dolarjev. Ponudba je omejena, dve najpomembnejši članici kartela Opec+, Savdska Arabija in Rusija, pa sta odločni, da do konca leta vztrajata z znižanimi proizvodnimi kvotami za skupno 1,3 milijona sodov dnevno. Pri Mednarodni agenciji za energijo posledično svarijo, da je treba tudi v zadnjem letošnjem četrtletju računati na primanjkljaj v ponudbi.

Še letos 100 dolarjev?
Analitiki pri Bank of Americi menijo, da bi lahko brent pred iztekom leta prebil mejo 100 dolarjev, ob tem pa poudarjajo, da zaskrbljenost glede upočasnjene kitajske gospodarske rast ne igra nobene vloge. Če bi šla nafta res nad 100 dolarjev, bi to še okrepilo inflacijske pritiske, s čimer bi obrestne mere dlje od pričakovanj ostale na visokih ravneh. To bi imelo negativen vpliv na gospodarsko rast in s tem tudi na povpraševanje po nafti, zato po mnenju Bank of Americe ni pričakovati, da bi cene dlje časa vztrajale nad stotimi dolarji.

Visoke cene nafte bodo bolj prizadele Evropo kot ZDA
V torek je v Sloveniji spet pričakovati višje cene goriva in kurilnega olja. Glavni ekonomist pri OECD-ju opozarja, da so tveganja v Evropi zaradi spet visokih cen nafte (te so se od maja povzpele za 25 odstotkov) precej večja kot v ZDA, saj je Evropa velik uvoznik energentov. Pri OECD-ju so zato tudi zvišali napoved ameriške gospodarske rasti in znižali napoved rasti v območju evra. Oceno svetovne rasti BDP-ja za letos so rahlo zvišali (z 2,7 na 3,0 odstotka), so jo pa znižali za leto 2024, in sicer z 2,9 na 2,7 odstotka. Lani je bila svetovna gospodarska rast 3,3-odstotna.