V DZ-ju poteka že 11. vseslovensko srečanje, ki letos poteka pod naslovom Dvajset let samostojne Slovenije in Slovenci zunaj njenih meja: pogled nazaj in pogled v prihodnost.

Cukjati: Od Cankarjevih nebes je ostalo bore malo
Udeležence srečanja bo med drugim pozdravil podpredsednik DZ-ja France Cukjati. Povedal je, da je srečanje dokaz, da je slovenska država tudi domovina naših rojakov po svetu. Izpostavil je uspehe, ki jih je dosegla Slovenija v zadnjih dvajsetih letih, kot pravi, pa so se pojavile tudi težave, pri čemer je omenil "privatizacijski pohlep, ki je izčrpal marsikatero podjetje in iznakazil prehod v tržno gospodarstvo".

"Od Cankarjevih nebes pod Triglavom je ostalo bore malo, pa vendar je to naša domovina," je zatrdil in dodal, da so trenutne težave, s katerimi se spopada Slovenija, priložnost za prenovo države in tudi nas samih. Zavzel se je tudi za spremembo ustave, s katero bi Slovencem po svetu namenili vsaj dva poslanska sedeža v državnem zboru.

Žekš: Center slovenstva se seli v tujino
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je v nagovoru dejal, da se mu zdi, da se center slovenstva seli v tujino, saj med slovenskimi izseljenci po njegovih besedah zgodovinske delitve slabijo, ponos na Slovenijo pa raste. Pri nas doma naj bi bilo ravno obratno.

"Pridite k nam in prinesite malo tega ponosa in sposobnosti dogovarjanja," je pozval naše rojake, glede "Cankarjevih nebes", ki jih je omenil Cukjati, pa je dodal, da "nebesa že imamo, le angeli so še malo neolikani".

Je država Slovenija dobra mati vsem Slovencem?
Predsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek je dejal, da je današnje srečanje, ki sovpada s praznovanjem 20. obletnice samostojnosti, priložnost, da se vprašamo, ali smo zadovoljni z doseženim in ali je država Slovenija dobra mati vsem Slovencem po svetu, ki naj bi jih bilo okoli pol milijona.

Kot pravi, je v času globalizacije nesmiselno govoriti o Slovencih, ki živijo v Sloveniji, zamejcih in izseljencih, saj meja ni več. "Navaditi se bomo morali govoriti le o Slovencih, ne glede na to, kje živijo in kaj počnejo," je izpostavil.

"Skupno nam je to, da smo zapustili dom"
Marija Ahačič Pollak, slovenska izseljenka v Kanadi, je dejala, da so težke gospodarske in politične razmere po 2. svetovni vojni ustvarile veliko izseljensko skupnost. Izpostavila je veliko povezanost izseljencev v Kanadi, ki se združujejo v kulturnih in drugih društvih, predvsem pa v slovenski cerkvi. Kot pravi, jim je, ne glede na zgodovinska razhajanja, skupno predvsem to, da so zapustili svoj dom.

Prvi minister za Slovence po svetu Janez Dular je prav tako izpostavil vprašanje zastopanja Slovencev po svetu v državnem zboru, za kar je do zdaj, kot pravi, manjkalo politične volje. Opozoril je tudi na problematiko podeljevanja državljanstva Slovencem po rodu in vračanja izseljencev v domovino, ki je po njegovem mnenju, glede na situacijo, v kateri je Slovenija, še manj verjetna.

Malle izpostavil vlogo koroških Slovencev pri osamosvojitvi
Avguštin Malle, ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, je povedal, da so si koroški Slovenci vse od plebiscita leta 1920 naprej prizadevali, da ostanejo s Slovenci v domovini povezani vsaj duhovno. Po njegovih besedah so hotele avstrijske oblasti te vezi presekati, kar je uspelo šele nacističnemu režimu, v protiokupacijskem odporu pa so se te vezi znova okrepile.

Poudaril je tudi vlogo slovenske manjšine na Koroškem v času osamosvajanja Slovenije. Kot pravi, so koroški Slovenci sprejeli številne resolucije in manifestacije v podporo osamosvojitvi, hkrati pa naj bi tudi finančno podpirali demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije.

V petek še prireditev Dobrodošli doma
Srečanje spremljata kulturni program dekliške vokalne skupine Bodeča neža in razstava Izseljenskega društva Slovenija v svetu z naslovom Slovenci po svetu ob osamosvojitvi Slovenije, ki jo bodo odprli ob kratkem kulturnem program pevskega sestava Mi smo mi iz Clevelanda.

Jubilejno deseto vseslovensko srečanje v DZ-ju je bilo lani 1. julija, namenjeno pa je bilo predvsem razpravi o skupnem slovenskem kulturnem, gospodarskem in znanstvenem prostoru.

V Ljubljani bo sicer v petek potekala prireditev Dobrodošli doma, ki je namenjena druženju vseh Slovencev iz zamejstva, sveta in Slovenije.