Inštitut za hrano bi predstavljal osrednji steber inovacijskega ekosistema v verigah preskrbe s hrano. Živilska srenja je razočarana, saj slovenska živilska podjetja zaostajajo za konkurenco, ki v raziskave na tem področju vlaga velika sredstva. Od države zato pričakujejo, da bo drugje našla finančna sredstva za postavitev inštituta za hrano.

Po eni strani vlada z ustanovitvijo strateškega sveta za prehrano daje hrani in prehrani velik pomen, zato je še toliko bolj nerazumljivo, da je bil inštitut med prvimi projekti, ki so bili izločeni iz Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, je bil pri obravnavi te teme na parlamentarnem odboru za finance začuden Rado Gladek iz SDS-a. "Malo se mi poraja vprašanje, zakaj, saj je hrana ena od pomembnih tem, po drugi strani pa ukinjamo vzpostavitev nacionalnega inštituta," je dejal.

Pojasnilo, zakaj inštituta ni več v načrtu, je podal Josip Mihalic, direktor vladnega urada za okrevanje in odpornost: "V tem primeru je bilo ključno vprašanje, ali je izvedljiv v okviru programskega obdobja, ki nam je na voljo. Ugotovili smo, da obstajajo tveganja."

Kmetijsko ministrstvo je pred tem na javni razpis za ustanovitev Nacionalnega inštituta za hrano že prejelo dve prijavi, a je moralo javni natečaj preklicati. Ministrica Irena Šinko: "Dejansko v tem trenutku ni zagotovljenega več financiranja za ta projekt. Kar pa ne pomeni, da ne bomo iskali virov financiranja kje drugje."

Zakaj potrebujemo tak inštitut? "Razvoj tehnologije za proizvodnjo živil se spreminja, spreminjajo se potrebe potrošnika, spreminja se proizvodnja v celotni živilski verigi in iz tega razloga je treba proučevati vsa omenjena področja," je povedala Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.

Raziskave na področju predelave živil in podporne tehnologije pri nas so pod povprečjem Evropske unije. Zato celotna živilska srenja, tako raziskovalci kot industrija, srednja, mala in zagonska podjetja še vedno gojijo visoka pričakovanja glede ustanovitve Nacionalnega inštituta za hrano.