Delodajalec je po zakonu dolžan izplačati regres za letni dopust, če je delavec zaposlen vse leto in ima pravico do letnega dopusta. Če delavec ni zaposlen celotno koledarsko leto, je upravičen do sorazmernega dela regresa.

"Če je manj kot celotno leto, na primer pol leta, mu pripada polovičen regres. Če se na primer zaposli 1. aprila, mu pripadajo tri četrtine regresa, pač sorazmerno z meseci zaposlitve v koledarskem letu," je pojasnila Tanja Cmrečnjak Pelicon z inšpektorata za delo.

Sorodna novica Delodajalcev, ki ne izplačujejo regresa, precej manj kot nekoč, a še vedno veliko

Delodajalci med delavci ne smejo delati razlik v višini izplačanega regresa na podlagi njihove dejanske prisotnosti na delovnem mestu zaradi denimo bolniške ali porodniške odsotnosti, drugače je s krajšim delovnim časom.

"Če je delavec že zaposlen za krajši delovni čas, na primer za štiri ure na dan, ima takšno pogodbo o zaposlitvi, potem mu pripada tudi sorazmerni regres. Če pa delavec dela krajši delovni čas zaradi posebnih predpisov, na primer zaradi starševstva ali zaradi delne zdravstvene odsotnosti ali pa zaradi invalidnosti, mu pripada celoten regres," je nadaljevala.

Rok za izplačilo regresa je 1. julij. Obstaja pa nekaj izjem. "Tako možnost mora določati kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, ki zavezuje delodajalca, in hkrati mora delodajalec biti nelikviden," je pojasnila Cmrečnjak Pelicon.

Če sta izpolnjena oba pogoja, je izplačilo mogoče do 1. novembra. Do konca koledarskega leta pa morajo regres prejeti tisti, ki se bodo zaposlili v drugi polovici leta.