V soboto je zaposlena šestdesetletnica okoli 13. ure poskušala vstopiti v trgovino Spar v središču Ljubljane, a ji je varnostnik to preprečil. Napačno je sklepal, da je gospa upokojenka in lahko nakup opravi le do 10. ure, zahteval je njene dokumente. Takih primerov je vse več.

"Zelo težko je na subjektiven način določiti, katere osebe sodijo v ranljivo skupino, katere ne. Varnostniki drugače imamo pooblastilo, ko izvajamo red na varovanem območju, lahko ugotavljamo istovetnost, tako da to je tisti skrajni ukrep," pojasnjuje Davor Pajk iz varnostne službe Sintal.

Da v odloku ni jasno, kako lahko varnostnik preverja, kdo sodi v ranljive skupine, opozarja tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. "Ni jasno niti, kako se izkazuje upravičenost posameznika, da v resnici sodi v eno od teh skupin. Tak primer so nosečnice v prvih mesecih, ko nosečnost ni vidna, ali upokojenski status, ki tudi ni razviden na prvi pogled."

Kritična je tudi do širitve policijskih pooblastil iz 103. člena – policisti lahko za obvladovanje epidemije med drugim dostopajo do osebnih podatkov, tudi zdravstvenih. "Pridobivajo lahko osebne podatke od kogar koli, tako nedoločno je, da sploh ne vemo, kakšne so posledice take določbe," opozarja informacijska pooblaščenka.

Bodo posegi v zasebnost ostali?

V nekaterih evropskih državah so šli še korak dlje in državljanom sledijo prek mobilnih naprav – to je bil tudi prvotni predlog naše vlade, a ga je koalicija potem črtala. "Prepričan sem, da bo del stvari, ki se bodo zdaj uveljavile, ostal tudi po koncu krize," razmišlja novinar Lenart Kučič, ki se veliko ukvarja s tehnologijami in zasebnostjo. Dodaja, da je nekatere odločitve težko znova povrniti v prejšnje stanje. Zato moramo biti pri sprejemanju dodatnih pooblastil posebej previdni.