Primer avtoprevoznika Mirka Kovačiča, ki živi in dela tam, kjer so zgradili dolenjsko avtocesto. Človek, ki mu je Dars ob močnem pritisku politike šel še kako na roko, sugeriral cenitve, denar nakazoval na zasebni račun, zidal nadvoze in še kaj, ni pa ga razlastil. A težava ni v njem, temveč v državnem podjetju, ki upravlja javni denar.

Računsko sodišče zato že januarja letos ob izdelavi revizijskega poročila ovadi ministra za promet Patricka Vlačiča, upravo oz. predsednico uprave Darsa Matejo Duhovnih in cenilca, ki je izvajal sporno cenitev.

A se ni zgodilo nič.

Svet Darsa zavrnil zahtevo po razrešitvi ...
22. aprila predsednik Računskega sodišča, potem ko Dars predstavi popravljalne ukrepe, ki jih Računskemu sodišču po zakonu mora, zahteva, naj se začne postopek razrešitve predsednice uprave Darsa Gordane Bošković.

Namesto začetka postopka razrešitve Računsko sodišče dobi odgovor presednika nadzornega sveta Darsa Milana Medveda, sicer direktorja rudnika Velenje, kjer ta mirno zavrne zahtevo. Gre za precedenčni primer, saj v vsej zgodovini Računskega sodišča noben nadzorni svet katerega koli državnega podjetja še ni zavrnil zahteve po razrešitvi.

... prav tako nadzorni svet
V torek zgodaj popoldne: najvišje zakonodajno telo v državi, odbor za nadzor proračuna. Točka dnevnega reda: neuresničena zahteva Računskega sodišča, da se začne postopek razrešitve predsednice uprave Darsa Mateje Duhovnik. Zgodi se popolna ignoranca predsednika nadzornega sveta Darsa, predsednice uprave agencije, ki upravlja državno premoženje, in ministra za promet. Bojkot brez primere v 20-letni zgodovini slovenskega parlamentarizma.

A to še ni vse. V četrtek zjutraj so v marmornato palačo nekdanjega ljubljanskega Smelta korakali člani sveta, ki skrbi za državno premoženje. Lahko bi zamenjali nadzorni sveta Darsa, a so se le seznanili s stanjem. Štiri mesece po ovadbah in 20 dni po zahtevi za razrešitev.

Primer nerazrešitve predsednice uprave Darsa pomeni dokončno - lahko ga primerjamo le s primerom bulmastifi - demontažo demokratične in pravne države. Politična in gospodarska elita popolnoma ignorira in celo polemizira zahtevo vrhovnega revizorja v državi, ki skrbi za transparentno in racionalno porabo našega denarja. Zakaj elita brezkompromisno ruši osnovni demokratični ustroj države, postane jasno, če pogledamo, kdo stoji za predsednico uprave in kakšno premoženje upravlja.

Vsi "botri" Mateje Duhovnik
Le kdo se ne spomni prvega nastopa Mateje Duhovnik pred TV-kamerami, ko je postala predsednica uprave Darsa oktobra 2009? Bila je tako samozavestna, da ni niti pomislila, da je malce nespodobno pred javnost stopiti s polnimi usti.

Po izobrazbi arhitektka, ki je vrsto let obvladovala gradnjo stanovanj v Ljubljani prek mestnega sklada. Pod županovanjem Zorana Jankovića napreduje do mesta vodje sektorja. Poznanstva z vplivnimi posamezniki vladajočega SD-ja - pri tem se še posebej izpostavlja Dušana Kumra - ji pomagajo, da se zavihti na mesto direktorice javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice. Drugi izjemno vpliven član SD-ja, finančni minister Franci Križanič - spomnimo, da je bil njegov svetovalec do pred kratkim nekdanji pripadnik SDV-ja Drago Isajlovič - jo leto pozneje predlaga v nadzorni svet Darsa.

V njegov krog sodi tudi kadrovska zasedba agencije za državno premoženje, prvi nadzornik Darsa pa prihaja iz t. i. šaleškega lobija, ki še močno podpira Križaničev položaj znotraj stranke. In tako je krog botrov Mateje Duhovnik sklenjen. Njene poteze tako postanejo - kot, na primer, zaščita glavnega gradbenega barona Ivana Zidarja, ki izhaja iz kroga nekdanjega predsednika izvršnega sveta ter graditelja kliničnega centra ter Cankarjevega doma Janeza Zemljariča - popolnoma jasne.

Obeta se izplačilo nagrad ...
Na Darsu lahko zato namesto o razrešitvi mirno razmišljajo o izplačilu letnih nagrad upravi. Predsednica uprave, o tem nadzorni svet sicer še ni sklepal, naj bi dobila 12 odstotkov svoje letne plače. Na leto zasluži dobrih 122 tisoč evrov bruto. Na vprašanje, na podlagi katerih kriterijev, je uprava odgovorila, da zaradi realizacije načrta, poslovnih uspehov ter povečanja zadovoljstva uporabnikov in zaposlenih.

Dars - družbeno odgovorno podjetje?
Slovenske Konjice, nekdaj trg, ki je dal zavetje upornim slovenskim kmetom, ki so se daljnega leta 1515 zbrali zaradi kmečkih uporov. A stoletja tečejo in Konjičani bodo kmalu doživeli drugačne vrste zborovanje. V Darsu je ta trenutek še vedno zaposlenih več kot 1.100 ljudi, čeprav je avtocestni križ praktično končan, ti pa se bodo na teh gričih družili z upravo, morebiti z ministrom in še kom.

Cena srečanja nekaj manj kot 40.000 evrov brez DDV-ja, le toliko, da se naročilo uvrsti med naročila manjše vrednoti. Zahteve pa: 40 litrov aperitiva, 1.500 litrov piva, 100 litrov rdečega vina, 100 litrov belega vina, slano pecivo ob prihodu, zaželeli so si pohorski lonec, pečenega odojka, jagnjetino, mini klobase, pleskavice, za tiste, ki živijo bolj zdravo, pa piščanca in solate.

Ob tem le to: paket Rdečega križa vsebuje 2 paketa testenin, 2 litra olja, 1 kilogram sladkorja, pol litra kisa, pašteto, sardine, kekse, instantpolento ... Tržna cena paketa je 20 evrov. Vrednost zabave je torej slabih 2.000 paketov. Uprava Darsa je med drugim v zadnjem letnem poročilu zapisala, da je družbeno odgovorno podjetje.

Slovenski vozniki zadovoljni z avtocestami
Naprej, Mateja Duhovnik in nadzorni svet razmišljata o nagradah, ne o odstopu ali umiku tudi zato, ker so na podlagi raziskave med slovenskimi vozniki ugotovili, da so zadovoljni z avtocestami, moti jih le - če avtoceste pozimi niso pravočasno splužene. Za to ugotovitev je uprava Darsa zasebnemu prekmurskemu podjetju plačala dobrih 21 tisoč evrov, DDV ni vključen.

Prve vinjete na avtomobilih, julij 2008. Uvedla jih je Janševa vlada. Danes skupaj s cestninami predstavljajo glavni dohodek Darsa. Ta je bil lani dobrih 316 milijonov evrov. Dolg, ki se je nabral ob gradnji avtocestnega programa, pa znaša slabe tri milijarde evrov, a s pomembnim dodatkom: zanj garantira država, torej davkoplačevalci, če ga Dars ne bi mogel odplačevati, in ni zaveden v dolgu države. Ker so se prihodki povečali, je Mateja Duhovnik upravičena do nagrade. A kot kaže graf, so se prihodki povečali le zato, ker se je po slovenskih avtocestah vozilo več tujih tovornjakov kot leta 2009. Vzrok, drugod po Evropi so se že izvlekli iz recesije in že pospešeno trgujejo.

Čaka se na gradbenega barona ...
Kot so razkrili novinarji Dnevnika, je edini kriterij, kjer Mateja Duhovnik ni bila uspešna, realizacija letnega načrta. Izpolnila ga je le 66-odstotno. To pomeni, da ni odkupovala zemljišč, da ni dokončevala navezav na dolenjsko avtocesti, da ni do konca zgradila gorenjske avtoceste. A po informacijah je tako predvsem zato, ker se še vedno čaka na usodo Zidarjevega SCT-ja. Ali drugače: čaka se gradbenega barona, da se mu omogoči nov zagon. Na to namiguje celo eden izmed glavnih zdajšnjih lastnikov SCT-ja in vrsto let Zidarjev zaupnik Aleksander Meze v svoji zadnji izjavi ob napovedani dokapitalizaciji SCT-ja.

Po vsem tem postane nedotakljivost Mateje Duhovnik kot predsednice uprave Darsa popolnoma razumljiva. Tudi na račun in za račun popolnega nespoštovanja demokratičnega ustroja družbe in njenih institucij.

Predsednik države Danilo Türk je ob proslavi ob dnevu upora dejal, da moramo okrepiti institucije pravne države, zlasti organe nadzora in pravosodja, da bodo sposobni delovati ne glede na politične pritiske in vpliv socialnih omrežij. A ta teden na konkretno vprašanje o nespoštovanju zahteve Računskega sodišča za razrešitev uprave Darsa ni jasno odgovoril.

Psi lajajo, karavana pa gre dalje ...

Bojan Traven, Pogledi Slovenije