Že leto dni namreč novinarji Mednarodnega konzorcija raziskovalnih novinarjev preiskujejo goro podatkov o 120 tisoč davčnih utajevalcih z vsega sveta, ki jim jih je poslal neznanec. Na seznamu so tudi Slovenci. Njihove posle v tem mednarodnem novinarskem projektu raziskuje znani slovenski preiskovalni novinar Blaž Zgaga.

86 preiskovalnih novinarjev iz celega sveta že 15 mesecev preiskuje 260 giga bajtov podatkov z računalniškega trdega diska. Dva in pol milijona računalniških dokumentov razkriva finančne transakcije več kot 120 tisoč imetnikov bančnih računov iz 170 držav v tako imenovanih davčnih oazah, predvsem na Deviških in Cookovih otokih.

Naloga posameznih novinarjev je izmed množice dokumentov najti konkretna imena in napisati zgodbe o konkretnih poslih, s katerimi so posamezniki ali podjetja utajili davke. In če so v Franciji, Kanadi in Združenih državah nekatera imena že pricurljala v javnost, novinar Blaž Zgaga, ki preiskuje slovenska imena, zaradi sklenjene pogodbe o molčečnosti imen še ne izda.

Dela je ogromno, pravi. "Ena datoteka ima 100 tisoč imen in kako zdaj med njimi najti slovenska, nekatera so popolnoma neznana in so verjetno samo za prikrivanje drugih, nekatera so pa tudi poznana v slovenski javnosti."

Nekatere študije so ocenile, da je skupna vrednost spornih mednarodnih finančnih transakcij med 1 in 1,6 bilijona dolarjev na leto. Samo z obdavčitvijo grškega denarja v oazah bi Grčija, na primer, odplačala kar 40 odstotkov dolga.

Ni pa vsak odprti račun v poslovalnicah bank v davčnih oazah že utaja sama po sebi. Sporni so namreč le tisti računi, katerih imetniki podatkov o višini sredstev na računih ne posredujejo ali pa posredujejo prirejene podatke davčni upravi, ta pa zaradi anonimnosti računov, kar zagotavljajo banke, podatkov ne more preveriti.

Viki Twrdy, Televizija Slovenija