V obdavčitev z dohodnino so se doslej kmetom vštevala le izravnalna plačila iz prvega stebra skupne kmetijske politike brez sredstev za zeleno komponento. Predlog novele zakona o dohodnini, ki so ga pripravili na finančnem ministrstvu, pa določa, da se do 50 odstotkov v osnovo za dohodnino vštevajo tudi plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. S tem se na KGZS-ju ne strinjajo. "Kajti nič se ni spremenilo, da bi bilo to upravičeno," je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Roman Žveglič. Ob tem je zavrnil pojasnila finančnega ministrstva, da je predlagana obdavčitev posledica znižanja katastrskega dohodka. "Prav nič se ni znižal, ponekod se je celo povečal," je dejal.

Hribovski kmet Janez Beja upa, da dodatne obdavčitve ne bo. Spomnil je na rast obdavčitve katastrskega dohodka v gozdovih, ki jih je presenetila na začetku leta, pa na hudo sušo poleti. Zdaj pa se napoveduje "še obdavčitev tistih nekaj evrov", ki jih dobijo za plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje.

Opozorila: Plačila niso dohodek, ampak zgolj delno pokritje stroškov, da se ohrani interes za kmetovanje

Tako Beja kot Žveglič sta poudarila, da plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje niso dohodkovna plačila, pač pa pomenijo zgolj delno pokrivanje stroškov, da se tudi zaradi skupnega družbenega interesa ohrani kmetovanje na teh območjih. Gre predvsem za gorske kmetije, ki ne prinašajo toliko dohodka, zato številni kmetje hodijo še v službo, da lahko ohranjajo kmetijo, je dejal Beja. Sam je sicer optimist. "Tudi ministrica je na naši strani in nasprotuje tej obdavčitvi," je dejal.

Žveglič je povedal, da so za obravnavo predloga novele zakona o dohodnini v DZ-ju že pripravili dopolnilo, s katerim bi ta plačila iz obdavčitve z dohodnino izvzeli. "Kajti ta sredstva pomenijo le del tistega, kar kmetom pripada zaradi težjih pridelovalnih pogojev," je dejal in dodal, da bi zaradi težavnejšega kmetovanja na teh območjih z več ročnega dela, višjimi stroški in manjšim pridelkom potrebovali celo davčno razbremenitev.

Sprejetje novele zakona najpozneje do konca leta je sicer po opozorilih KGZS-ja nujno. Zdajšnje oprostitve pri plačilih skupne kmetijske politike so namreč v zakonu zapisane na podlagi evropske uredbe, ki bo do konca tega leta prenehala veljati. Če sprememb zakona ne bo, se torej od leta 2023 dalje vštevanje v dohodnino napoveduje prav vsem plačilom skupne kmetijske politike.

Na KGZS-ju so kritični tudi do določb predloga novele zakona o dohodnini, ki se nanašajo na sistem normiranih odhodkov pri dohodkih iz dejavnosti. Z njihovo uveljavitvijo bi se davčni položaj nosilcev dopolnilnih dejavnosti poslabšal, je opozoril Žveglič. Kot je pojasnil, predlog znižuje višino priznanih normiranih odhodkov z 80 na 40 odstotkov. "To ne gre skozi," je dejal in opozoril, da pridelave mleka ni mogoče primerjati denimo s finančnim inženiringom.