"Novela daje možnost določenim predlagateljem, da na ustavnem sodišču sprožijo tako imenovani postopek, po katerem bi ustavno sodišče odločilo o tem, ali je zahteva za parlamentarno preiskavo ustavno dopustna," je v izjavi za medije novost, ki jo prinaša novela, predstavila predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič.

Novela predvideva tudi rok za odločitev ustavnega sodišča, in sicer 30 oz. 60 dni, odvisno od tega, ali bi ustavno sodišče presojalo ustavnost zahteve za parlamentarno preiskavo ali bi presojalo ustavnost odloka za parlamentarno preiskavo. Novela namreč govori o obeh, je pojasnila.

Meni, da je prav, da pri parlamentarnih preiskavah obstajajo varovalke, saj je preiskava ustavno-pravni institut, s katerim DZ izvaja nadzorno funkcijo nad nosilci drugih javnih funkcij, kar pomeni, da mora DZ pri tem paziti na načelo delitve oblasti ter paziti na človekove pravice in temeljne svoboščine vseh udeležencev v njej. Ta načela so bila velikokrat kršena, na kar je opozarjala tudi zakonodajnopravna služba DZ-ja, je dodala. "Čas je, da parlamentarno preiskavo končno dvignemo na tisto raven, na kateri bi morala biti že od vsega začetka, in da se ta institut ne uporablja več za politična obračunavanja med političnimi strankami," meni.

Vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec je potezo Urške Klakočar Zupančič komentirala na seji sveta stranke. Za TV Slovenija je dejala, da gre za "čisto zavlačevanje" in samovoljo predsednice DZ-ja.

Janša: Omejiti želijo parlamentarno preiskavo

Predsednik SDS-a Janez Janša je na družbenem omrežju X Svobodi, iz katere prihaja tudi predsednica DZ-ja, predtem očital, da želi s tem predlogom omejiti parlamentarno preiskavo. Klakočar Zupančič pa se je na to odzvala, da tudi politična desnica pozna mnenje Evropske komisije in odločitve ustavnega sodišča, ki do zdaj niso bile izvršene. "Če bo DZ sprejel to novelo, potem mislim, da se s takimi vprašanji ne bomo več ukvarjali," je dodala.

Evropska komisija je namreč v poročilu o vladavini prava že nekajkrat opozorila na ustrezno ureditev parlamentarne preiskave, nanašala pa se je na zadevo Kangler in odločitve ustavnega sodišča, "ko se je poskušalo s parlamentarno preiskavo posegati v neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev", je navedla. Na tej podlagi je septembra 2022 ustanovila delovno skupino, katere naloga je bila priprava te novele in novele poslovnika o parlamentarni preiskavi, "kjer bi se vse to upoštevalo", je dodala.

Preiskovalna komisija o Gen-I in Star solar

"To nima opraviti z nobeno od predlaganih ali parlamentarnih preiskav, ki so že v teku," je zatrdila glede očitkov, da se takšna novela vlaga zaradi zahteve državnega sveta (DS) za ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi pod drobnogled vzela poslovanje podjetij Gen-I in Star solar in financiranje največje vladne stranke premierja Roberta Goloba Gibanje Svoboda.

DZ mora namreč skladno s poslovnikom komisijo ustanoviti. Predsednica DZ-ja Klakočar Zupančič pa je zaradi potencialne nezakonitosti ali celo neustavnosti DS pozvala k dopolnitvi zahteve. Zakonodajno-pravna služba DZ-ja je namreč presodila, da je opredelitev in obrazložitev javnega interesa preveč splošna, nedoločna in pomanjkljiva ter ne dosega zahtevanega standarda opredelitve javnega interesa. DS pa zahteve, kot je navedla, ne bo dopolnjeval.

Državni svetnik Andrej Poglajen (SDS), sicer pobudnik ustanovitve omenjene preiskovalne komisije, pa je pred svetom stranke SDS za STA dejal, da gre pri vložitvi predloga novele za poskus, da bi se ustanovitev dotične preiskovalne komisije zamaknila. Hkrati pa gre po njegovem mnenju za kršitev ustavnih in zakonodajnih načel ter zlorabo pravne države.

Časovni potek sprejetja tega predloga novele po njenih besedah ni znan. Predlog novele bo imel svoj časovni potek, ustanovitev parlamentarne preiskave, ki bi se ukvarjala s posli zdajšnjega predsednika vlade, pa svojega, je dodala.

Podporo k predlogu novele bo iskala v koaliciji, je še dejala predsednica DZ-ja.