Ministri in ministrice na začetku redne aprilske seje DZ-ja odgovarjajo na poslanska vprašanja. Poslanko SDS-a Evo Irgl je zanimalo, ali lahko funkcionar, ki ne ravna v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije in je dokazano ravnal koruptivno, še obstane na svojem položaju.

Vprašanje se je nanašalo na primer generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, za katerega je KPK ugotovil, da je v primeru zaposlitve Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva ravnal koruptivno.
Minister za pravosodje Goran Klemenčič je nekaj dni po dogodku od predsednice državnotožilskega sveta Alenke Mežnar zahteval poročilo. S tem je izkazal svoj odnos do ugotovitev KPK-ja, upravnega sodišča, nadzorne skupine ministrstva za pravosodje in inšpekcije za javni sektor - vsi ti so se namreč do zdaj o zadevi izrekli.

"Če bi bil na vašem mestu kot poslanec, bi se lahko do tega tudi vrednostno izrekel. Ker pa sem minister za pravosodje, ki ima določeno procesno vlogo v postopku morebitne razrešitve generalnega državnega tožilca, je seveda edino pošteno, primerno in pravilno, da počakamo na odločitev državnotožilskega sveta," je prepričan. Kot je pojasnil, je to vse, kar lahko v tem trenutku stori. "Če bo, ko bo in če ne bo, je pa vprašanje v slogu, ali bi bila čebula čebula, če ne bi imela če-ja," je še dodal.

Minister je pojasnil tudi, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije za različne kršitve predpisuje različne postopke, na podlagi katerih se ugotavlja, ali bi moral posameznik v določenem primeru odstopiti s svoje funkcije. Včasih gre za politično, včasih za prekrškovno, včasih za upravno sankcijo. "Od mene ne boste slišali, da bi vsakdo, ki krši kateri koli zakon, moral zapustiti neko funkcijo, ker je to odvisno od funkcije in od teže kršitve," je dejal.

Če bi bilo tako, po njegovih besedah tudi veliko poslancev danes ne bi več moglo sedeti v parlamentu, saj so v preteklosti sprejeli vrsto zakonov, ki jih je ustavno sodišče razveljavilo. Kot je pojasnil, kršitev zakona predstavlja tudi napačno parkiranje. "Ali mora funkcionar, ki je napačno parkiral, odstopiti? Ali bi moral funkcionar, ki ne sprejema pošiljk tožilstva in sodišča, odstopiti," je še vprašal Klemenčič.

Zdravstvena reforma
Poslanca NSi-ja Jerneja Vrtovca je v poslanskem vprašanju zanimalo, kdaj bo zdravstvena reforma predstavljena, na čem bo temeljila in ali že obstaja kakšen osnutek. Cerar je v odgovoru poudaril, da reforma tako "zavoženega sistema", kot je naš, ne more biti odpravljena v pol leta ali v enem letu. Temeljita analiza sistema je v pripravi in bo kmalu nared, je zagotovil.

Spremembe v reformi pa bodo zajele povečanje učinkovitosti zdravstvenega sistema, hitrejšo uvedbo novih metodologij in metod zdravljenja, izboljšati bo treba kazalnike kakovosti in druge kazalnike, kot sta življenjska doba in obolevnost zaradi kroničnih bolezni, je nanizal premier.

Krovni dokument bo resolucija o nacionalnem načrtu zdravstvenega varstva med letoma 2016 in 2025 in bo po njegovih besedah konec maja poslana v javno razpravo. Sledila bo še priprava zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, pri čemer bo ključna sprememba sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je pojasnil. Predlog tega zakona bo predvidoma sprejet v prvi polovici leta 2016.

Del reforme so po njegovih besedah tudi številne druge spremembe, med njimi tudi centralizacija in informatizacija skupnega javnega naročanja v javnem zdravstvu. Spremembe je napovedal tudi pri imenovanju ključnih ljudi v zdravstvu. Vse deležnike v zdravstvu in tudi poslance je ob tem pozval, da vlado pri pripravi sprememb podprejo.
Sprememb zakona o SDH-ju ne bo
Na vprašanje poslanca Združene levice Luke Mesca, zakaj vlada ne podpira njihovega predloga sprememb zakona o SDH-ju, ki bi zaposlenim v državnih podjetjih prinesel pravico do samoupravljanja in večje vključenosti pri sprejemanju odločitev, je Cerar odgovoril, da sprememb zakona o SDH-ju vsaj za zdaj ne bo. Primarni cilj vlade je namreč uveljavitev strategije upravljanja kapitalskih naložb in do takrat sprememb zakonodaje ne bo.

Cerar je namreč prepričan, da v Sloveniji prepogosto menjamo koncepte upravljanja družb v državni lasti. Kljub temu pa je vlada naklonjena spremembam zakona, vendar ne v konceptualnih določbah, temveč zgolj v izvedbenih.

Bo parlament potrjeval privatizacijo?
Drugi del Meščevega poslanskega vprašanja se je nanašal na privatizacijo. Premierja je spraševal, ali bi podprl ureditev, po kateri bi moral državni zbor odločiti o vsaki večji privatizaciji. Cerar je dejal, da je odprt za takšno ureditev in jo bodo vključili v strategijo upravljanja, če bo parlament presodil, da je to nujno.

Program stabilnosti končan še ta teden
Alenka Bratušek iz ZaAB-a se je dotaknila nacionalnega reformnega programa, pri katerem pogreša časovni okvir uresničevanja ukrepov. Bratuškova v osnutku pogreša ukrepe, ki bi se dotikali usklajevanja pokojnin, rekreacijskih dodatkov, socialnih transferjev in napredovanja javnih uslužbencev.

Po mnenju Bratuškove iz nacionalnega reformnega programa niso razvidni ukrepi, zato je premierja pozvala, naj našteje najmanj tri. Cerar tega ni storil, saj meni, da so tri minute premalo za to. Je pa dejal, da je program stabilnosti v zadnji fazi usklajevanja in bo končan do konca tedna

Vlada pripravlja preglednejši in učinkovitejši davčni sistem
Poslanko SD-ja Andrejo Katič pa je zanimalo, ali vlada načrtuje spremembo dohodninske lestvice tako, da bo razbremenila srednji razred. Cerar je v odgovoru dejal, da je ena izmed zavez te vlade tudi sprememba dohodninske lestvice, če ne bo na voljo boljših ukrepov. Vlada sicer pripravlja ukrepe, ki bodo usmerjeni v razširitev davčnih osnov in zmanjševanja izjem.

Spremembe na področju javnih dajatev naj bi tako poenostavile kompleksen in netransparenten sistem. Tako bi na eni strani država dobila stabilne in predvidljive prihodke, obenem pa nameravajo s tem izboljšati poslovno okolje. S tem pa naj bi se tudi odpravile anomalije v sistemu in preprečilo izogibanje plačevanju davkov.

Po premierju bodo odgovarjali še ministri
Ministri pa bodo odgovarjali na vprašanja, povezana z upravljanjem državnega premoženja, o izbiri generalnega direktorja UKC-ja Ljubljana in o zamenjavi direktorja obveščevalno-varnostne službe.