Pravosodni minister Goran Klemenčič je dejal, da ne bo predlagal razrešitve Branka Masleše, ker, kot pravi, ne bo pravosodni minister, ki bi iz političnih razlogov ukazal razrešitev predsednika vrhovnega sodišča.

Glede primera Fišer pa je zatrdil, da je storil vse, kar je lahko, zdaj je na vrsti državnotožilski svet, ki mora odločiti, ali Zvonko Fišer lahko ostane generalni državni tožilec, potem ko je KPK ugotovil, da je ravnal korupcijsko pri imenovanju Boštanja Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva.

Začniva kar z generalnim državnim tožilcem Zvonkom Fišerjem. Boste predlagali spremembo zakonodaje, da bi vlada spet imela več pristojnosti pri imenovanju in razrešitvi tožilcev, tudi sodnikov?
V konkretnem primeru je treba počakati na mnenje državnotožilskega sveta. Kot vam je znano, sem svoje pristojnosti izčrpal, s tem ko sem predsednici državnotožilskega sveta podal zahtevo za pripravo posebnega poročila. To poročilo še ni dokončno, državnotožilski svet o tem poročilu še ni odločal. Ko bo, bomo videli naprej.

Ali imate kakšne informacije, kako bodo odločili v naslednjih dneh?
Ne, iskreno povedano, teh informacij nimam in jih tudi ne smem imeti. Če pa bi prišlo do tega, da bi državnotožilski svet generalnega državnega tožilca podprl, je na mestu razmislek o spremembi zakona. Vendar pa bi rad jasno poudaril, ne o spremembi zakona zato, da bi zamenjali gospoda Fišerja. Če bi šli v takšno spremembo zakona, bi morala veljati za naslednji mandat. V mojem mandatu zakonov ne bomo spreminjali zato, da bomo lahko v parlamentu razreševali posameznike.

Ali po vsem tem mislite, da je gospod Fišer še lahko generalni državni tožilec? KPK je ugotovil kršitev, trije organi so ugotovili kršitev. Vi ste le pravosodni minister in imate to pristojnost, da lahko poveste neko svoje mnenje?
Ja in bil sem prej predsednik KPK-ja. Ampak ravno zato. Jaz sem pravosodni minister in dokler ni odločitve tistega organa, ki je zato pristojen, nanj ne smem vplivati in se zato ne bom izrekel.

Kaj pa vaše osebno mnenje?
Ravno to. Jaz tu stojim kot pravosodni minister.

Ampak včasih ste bili odločen borec proti korupciji, zdaj pa imam občutek, da v primeru domnevno korupcijskega posameznika niste več tako odločni.
Še vedno. Glejte, par dni je minilo, ko sem od državnotožilskega sveta zahteval posebno poročilo s tem v zvezi. V trenutku, ko postopek teče in sem jaz v tem postopku tudi akter, se ne morem izjasnjevati. Kar pa se tiče protikorupcijskega boja, smo v šestih, sedmih mesecih, odkar smo tu, že nekaj naredili in vlada bo v četrtek obravnavala spremembe kazenskega zakonika, ki bo zviševal kazni za korupcijske delikte.

Poglejmo zdaj primer predsednika vrhovnega sodišča Masleša. 64. člen zakona o sodiščih piše takole: o razrešitvi predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije odloči državni zbor na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po poprejšnjem mnenju sodnega sveta in občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Ali boste državnemu zboru predlagali razrešitev Masleše?
Moj odgovor po premisleku je ne. Zakaj? Zato, ker ne bom pravosodni minister, ki bi iz političnih razlogov predlagal razrešitev predsednika vrhovnega sodišča, ne da bi bila izkazana neka velika malomarnost ali naklepno kaznivo dejanje njegovih sodnih pristojnosti. Strinjam se, zadeva Patria je problematična zadeva. Ustavno sodišče je dalo rednemu sodstvu veliko zaušnico. Vendar to se dogaja dnevno v istem procentu, kot na primer v Nemčiji. Iz simbolnega vidika je seveda pomembno, kako se je ali se bo predsednik vrhovnega sodišča Masleša odločil, ali bo vztrajal na svojem položaju. Da pa bi zaradi enega politika, enega primera v povezavi s tem politikom, sprožili politično bitko v parlamentu za odstranitev predstojnika sodne veje oblasti v tej državi ...

Ampak ne gre za enega politika, gre za odločbo ustavnega sodišča. Potem tudi vi ne spoštujete odločbe ustavnega sodišča, ki govori, da je bila Janši kršena pravica do nepristranskega sojenja zaradi javnega govora Masleše, kjer je kritiziral Janšo.
Se strinjam. Z odločitvijo ustavnega sodišča se lahko samo strinjaš in jo spoštuješ. Ta nastop gospoda Masleše gotovo ni bil posrečen. Ampak še enkrat - te odločitve ni sprejel samo Masleša, ampak celoten kolegij obče seje vrhovnega sodišča. Takih odločitev je tedensko v Sloveniji, ZDA, Nemčiji, na Hrvaškem veliko. Samo zato, ker je šlo v konkretnem primeru za eno osebo, za enega politika se danes predsednika vrhovnega sodišča poziva k odstopu.

Kdo bo sploh še verjel pravni državi? Predsednik vrhovnega sodišča očitno ne upošteva ustavnega sodišča, korupcijo preganja domnevno podkupljiv tožilec - če uporabim slikovito primerjavo: to je tako, kot če bi vinjen policist ustavil voznika in pri njem opravil preizkus alkoholiziranosti?
Zaupanje v slovensko pravno državo in pravosodje je na preizkušnji. Delno upravičeno delno pa zaradi politizacije enega ali dveh primerov. Ne bom stopil v bran predsedniku vrhovnega sodišča, vendar ne moremo reči, da on s tem ne spoštuje ustavnega sodišča. Tudi ustavno sodišče je imelo razveljavljene odločbe na evropskem sodišču za človekove pravice. Če bi zaradi vsake razveljavljene odločbe sodniki, državni tožilci odstopali, bi bile naše, nemške in ameriške sodne dvorane prazne.