Trojica se je znašla pred mikrofonom Studia ob 17-ih Radia Slovenija. Klemenčič se je v uvodu dotaknil poročila o stanju pravosodnih sistemov v EU-ju, ki je ugotovilo, da se je zaznava neodvisnosti pravosodja v Sloveniji poslabšala. Izpostavil je, da je percepcija sodstva seveda pomembna, a je na žalost debata o učinkovitosti sodstva v Sloveniji pogojena s politizacijo nekaterih sodnih postopkov. Težavo splošne politizacije je navedel tudi generalni državni tožilec Fišer.
Fišer in Masleša pa sta ob tej temi opozorila, da je treba tudi izsledke poročila vzeti z določeno mero skepse, saj gre za ocene na podlagi osebne zaznave, anketa pa je bila izvedena na vzorcu okoli 300 podjetnikov. Masleša je tudi poudaril, da se je po tranziciji veliko poslovnežev znašlo v sodnih postopkih, kar pa bi lahko imelo določen vpliv na zaznavo neodvisnosti. "Tisti, ki se z zadevami podrobno spoznamo, nas bo težko nekdo prepričal, da ni imel prstov v marmeladi," je pripomnil Fišer.

Napredek skupaj s padcem zaupanja
Klemenčič je prav tako poudaril, da imamo v Sloveniji realen paradoks, ko uspešnost sodstva raste, zaupanje javnosti pa v enem delu pade. "Dokler si pod radarjem, ni težav, tako deluje 90 odstotkov državne uprave. Ko pa se lotiš težkih primerov in postaviš glavo nad vodo …, vemo, kako je z glavo nad vodo pri nas," je ponazoril. Vendar sta se oba s Fišerjem strinjala, da ima pravosodje težavo s podobo, kar ima realne posledice. "Mogoče bo treba več misliti na boljši piar oz. na to, kako nas družba zaznava," je priznal prvi tožilec.

Voditeljica pa ga je opomnila, da na javnost zelo negativno vplivajo razveljavljene sodbe, zlasti tiste, ki so bile pravnomočne in nato razveljavljene zaradi procesnih napak. "Normalno je, da lahko sodbe na instančnem sojenju pač padejo, in ljudje se bodo morali na to navaditi. To je namenjeno temu, da se zaščitijo pravice ljudi. Slovenska pravna ureditev omogoča pravico do pravnih sredstev in je v tem delu zelo razkošna in jo bo treba verjetno malce urediti," je razložil. Opozoril je, da je bilo zelo malo sodb dokončno razveljavljenih, in poudaril, da bi bilo zelo slabo, če bi imeli 100-odstotno obsodilnost.
Masleša je izpostavil tudi nenehne napade na neodvisnost sodstva in dodal, da v Sloveniji sodstvo nima podobnega instrumenta, kot je ameriški contempt of court, ki bi sodiščem dal vsaj neki vzvod obrambe. A je soglašal, da je preveliko število razveljavljenih sodb zaradi procesnih pomanjkljivosti za ugled sodstva slabo. Strinja se s tem, da debata o napakah sodstva mora biti. "Čutimo se dovolj močne, da sprožimo razpravo o sodniških napakah, vendar mora biti argumentirana in temeljiti na študijah primerov, kjer so bile napake," je poudaril.
Organi se bodo morali usesti za skupno mizo
Da je analiza primerov potrebna, se je strinjal tudi Klemenčič: "Vsaka zavrnjena sodba bi morala biti povod za študijo primera, kjer bi se policija, tožilci … usedli skupaj in naredili analizo." Glede nedopustnih napadov na sodstvo pa vidi rešitev le v več preglednosti. Tu je izpostavil, da je Slovenija po dostopnosti sodb na spletu na repu lestvice držav v poročilu Evropske komisije, a se zadeve že premikajo.
Poudaril je tudi, da smo prepozni pri gradnji sodne prakse pri gospodarskem kriminalu, zato sodbe tudi padajo in bodo še. "Če bodo čez pet, 10 let, pa bo razlog za zaskrbljenost," je prepričan. Hkrati je napovedal razburljivo dogajanje, ko bodo na sodišča prišli primeri obtoženih bančnikov.

Naštel je tudi naloge, ki jih morajo narediti – strategija razvoja sodstva, razvoj brezplačne pravne pomoči, izobraževanja sodnikov, decentralizacija sodstva, večja mobilnost sodnikov ...

O spremembah sodstva je Masleša opozoril, da morajo biti premišljene, zlasti ko gre za zmanjševanje števila sodnikov. Sam se sicer zaveda, da temu ne bo mogoče ubežati, a se hkrati sodstvo ne sme zapreti pred dotokom novih idej in se mora zavarovati pred starostno vrzeljo, je prepričan. Treba bo drugače urediti tudi napredovanje sodnikov, nasprotuje pa snemanju sojenj, saj izkušnje iz tujine kažejo, da se snemanje izrodi, če se ljudje bolj posvečajo kameri kot postopku.