Tri novele zakonov: o sodiščih, sodniški službi in sodnem registru, je vlada v parlament poslala po skrajšanem postopku, do česar je kritična opozicija.
Pravosodno ministrstvo si je za letos zadalo sprejetje kar 15 novel in petih novih zakonov, sveženj, ki je bil danes pred poslanci, pa je prvi del programa. V četrtek bodo poslanci razpravljali še o predlogih novel o državnem tožilstvu in brezplačni pravni pomoči. Če bo vseh pet novel sprejetih, bo s tem končan prvi korak na poti reforme pravosodja, kakor se je že pred časom izrazil minister za pravosodje Goran Klemenčič.
Z omenjenimi novelami želi vlada slediti priporočilom Greca. Namenjene so transparentnejšemu delovanju pravosodja. Z novelo zakona o sodniški službi se z merilom osebne primernosti kandidata natančneje opredeljujejo pogoji za izvolitev v sodniško funkcijo. Dodan je izločitveni pogoj, po katerem kandidat ne more biti izvoljen za sodnika, če je zoper njega vložena pravnomočna obtožnica. Osebnostna primernost za opravljanje sodniške funkcije je poleg znanja in sposobnosti nujna zato, da posameznik sodniško funkcijo opravlja pošteno, vestno, skrbno in odgovorno, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Darko Stare.
Opozicija o premalo korenitih spremembah
Jasni Murgel (SMC) se zdi primerno, da je v noveli kot pomemben element izvolitve v sodniško funkcijo določena osebna primernost kandidata. Zakon po njenih besedah tudi sicer podrobneje razdela merila za izvolitev sodnika, zato ga v stranki podpirajo. Podobno menijo v DeSUS-u: "Vsi si namreč želimo, da v naši državi tako pomembno funkcijo, kot je funkcija sodnika, opravljajo posamezniki, ki so zanjo osebnostno najbolj primerni," je dejala Marjana Kotnik Poropat. V SD-ju so po besedah Bojane Muršič že večkrat opozorili, da morajo sodniki sami poskrbeti za svoj ugled.
Medtem so v SDS-u prepričani, da gre le za lepotne popravke, čeprav bi bile v sodstvu potrebne korenite reforme. Novela premalo celovite rešitve prinaša tudi po mnenju NSi-ja. "Podpiramo sicer cilje, ki jih zasleduje predlog ... Menimo pa, da to niso tiste spremembe, ki bodo rešile vse težave, ki se kažejo na tem področju," je prepričan tudi Matej T. Vatovec (ZL). Vatovca je tako kot Janija Möderndorferja (ZaAB) zmotilo še to, da se zakon sprejema po skrajšanem postopku.
Novela o sodiščih ima dovolj podpore
Novela zakona o sodiščih med drugim nalaga sodnemu svetu pripravo kodeksa sodniške etike ter ustanovitev komisije za etiko in integriteto. Poleg tega predvideva možnost razporejanja okrajnih sodnikov na okrožna sodišča, kar naj bi odpravilo neenakomerno obremenitev sodišč. Za zdaj kaže, da bo slednja dobila podporo koalicije.
Na številne pomisleke iz opozicije zaradi sprejemanja zakonov po skrajšanem postopku je Klemenčič odgovoril, da so bila priporočila Greca kar dve leti in pol v predalu, decembra lani je tako Greco ugotovil, da je napredek Slovenije glede sodnega in tožilskega sistema na področju korupcijskih tveganj povsem nezadovoljiv. Pripomnil je tudi, da ima zakon o sodiščih več kot 100 členov, spreminja pa se jih devet. Implementacija priporočil Greca prinaša sprejetje etičnega kodeksa in politiko odpravljanja korupcijskih tveganj, je pojasnil minister.
Dodal je tudi, da razmejitev med okrajnim in okrožnim sodiščem prinaša različno obremenjenost sodišč, z novelo pa se uvaja možnost začasnega prehoda z okrajnih na okrožna sodišča. Ob tem je minister že razmišljal o vzpostavitvi enotnega prvostopenjskega sodišča. Glede preglednosti delovanja sodnih tolmačev, cenilcev in izvedencev je opozoril, da je število izvedencev v zadnjih letih izjemno naraslo, nadzor nad njimi pa ni bil ustrezen.
Več podatkov o vodilnih kadrih v podjetjih
Poslanci so potrdili tudi predlog novele zakona o sodnem registru. Z novelo se med drugim vsakomur omogoča javni dostop do podatkov o tem, ali in v katerih pravnih subjektih je določena oseba član organa vodenja ali nadzora oziroma prokurist ter ustanovitelj oziroma družbenik. S tem želijo doseči večjo preglednost podatkov, da bo poleg osnovnih podatkov o posameznem gospodarskem subjektu prek spletnih strani Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) omogočen tudi dostop do podatkov o vodilnih posameznikih v podjetju.
S tem se po mnenju vlade preprečuje možnost nastopa konflikta interesov oziroma se omogoča lažje uveljavljanje odgovornosti v primeru nastanka škode. Vlada pričakuje tudi, da bodo nove rešitve preprečile sporne poslovne prakse, kot sta veriženje gospodarskih družb in postavljanje slamnatih direktorjev.
S tem se ne strinja informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki nasprotno meni, da v predlagani ureditvi ne gre za javni interes, ampak za potešitev radovednosti. Takšne ureditve po njenih besedah tudi v drugih državah ne poznajo. "Vsi, ki hočejo poslovati v pravnem prometu, se morajo organizirati v neko statusno obliko; zdaj jih kaznujemo s tem, da jih razkrivamo," je poudarila. Po njenih besedah bomo povozili temeljna načela gospodarskega prava in gospodarskih družb, ki so samostojna subjektiviteta.
V nadaljevanju seje bodo poslanci obravnavali še predlog sklepa o soglasju k letošnjemu programu dela in finančnemu načrtu agencije za energijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje