Okrajna sodišča v Radovljici, Krškem in Sevnici bistveno odstopajo v razveljavitvi njihovih sodb na višjih sodiščih, kaže enotna državna statistika. Ker dvakrato presegajo slovensko povprečje (17,3 %) razveljavljenih zadev, smo prosili predsednike sodišč za pojasnila, čemu pripisujejo takšno uspešnost dela svojih sodnikov.

Predsednik sodišč ne vpliva na odločitve sodnikov
Na okrajnem sodišču v Radovljici sicer trdijo, da njihovi podatki kažejo boljše rezultate kot tisti od sodnega sveta. "Preseganje povprečnega deleža razveljavljenih zadev v državi bi težko komentirala, saj predsednik sodišča na odločitve posameznih sodnikov nima nikakršnega vpliva. Treba pa je opozoriti tudi na neenotno sodno prakso višjih sodišč, ki lahko v posameznih identičnih primerih sprejemajo različne odločitve," je prepričana predsednica sodišča v Radovljici Mojca Mlakar.

"Zadeve razveljavili iz ne prav pomembnih razlogov"
"Rezultata ne povezujemo s slabšim delom sodnikov, ker je v njem nekaj zadev razveljavljenih iz ne prav pomembnih razlogov, zelo majhen je delež razveljavitev zaradi kršitev postopka, v nekaj primerih pa je bilo po razveljavitvi ponovno enako odločeno," so zapisali v uradu predsednika Okrajnega sodišča v Sevnici Matjaža Kučiča.

Predsednica okrožnega sodišča v Krškem Maja Baškovič, pod katerega sodita tudi okrajni v Krškem in Sevnici, je prepričana, da sam podatek ne pove vsega o kakovosti dela, saj se na velik delež sodb vpleteni niti ne pritožijo. »Ob tem tudi ni spregledati , da je na okrajnem sodišču v Krškem zaposlen le en strokovni sodelavec, v Sevnici pa ni zaposlen noben, ki bi sodnike razbremenil pri njihovem delu,« je zapisala Maja Baškovič. Napoveduje, da si bodo»vsi sodniki tudi v bodoče s svojim delom prizadevali izboljšati kakovost sodnih odločb.

Razlike res posledica ustalitve prakse in stabilnosti zaposlitev?

Predsednik sodnega sveta Janez Vlaj meni, da je višji delež potrjenih sodb sodnikov okrožnih sodišč lahko posledica različnih dejavnikov, denimo ustalitve sodne prakse ali večje stabilnosti zaposlitev. Ob tem poudarja, da so ti podatki le eno od številnih meril za ocenjevanje kakovosti sodnikovega dela, saj "sami zase in brez upoštevanja ustreznega vsebinskega vrednotenja pogosto ne daje realne slike".

Vrhovno sodišče: v začetku devetdesetih je bilo bistveno slabše
Na vrhovnem sodišču so zatrdili, da v nasprotju s sodnim svetom ne razpolagajo s sodno statistiko, ki bi rangirala posamezna sodišča. Po podatkih, ki jih imajo, pa je na kazenskem področju razveljavljena približno desetina zadev od tistih, ki so predložene višjemu sodišču, kar je bistveno bolje od začetka devetdesetih, ko je bil delež približno dvajsetodstoten. Ob tem dodajo, da je zaradi postopkov, ki trajajo več kot leto, statistične podatke le težko spraviti v enotno letno statistiko.

Številke vabljive in nevarne za interpretacijo
Profesor Pravne fakultete dr. Dragan Petrovec je prepričan, da bi v primerljivih pravnih sistemih drugih držav prišli do podobne številke. Velikih razlik pa ne pripisuje različnim sposobnostim ali usposobljenosti sodnikov. "Te številke so, kako bi jih označil, po eni strani vabljive za neko interpretacijo, po drugi strani pa je prenagljena interpretacija prevečkrat škodljiva. Samo na podlagi tega ne moremo skleniti niti da je v prvem primeru zelo dobro odločeno, ko ni pritožbe ali pa so pritožbe zavrnjene, niti v drugem primeru, kjer se drugače odloči," je prepričan Petrovec, ki svari pred prenaglim sklepanjem, ki bi imelo slab vtis na javnost, ki je že tako a priori skeptična do pravosodje.