Prav letos so se po oceni Klemenčiča javne, politične in interesne polemike o pravosodju "pogosto izkristalizirale v taki ostrini, da so prerasle katero koli dostojno raven". "In v takem okolju se konstruktivne kritike, ki so potrebne in pogosto tudi upravičene, prepogosto preslišijo, tudi na strani tistih, na katere letijo in bi jih morali slišati," je opozoril.

Da bi se to izboljšalo, na ministrstvu pripravljajo nekatere novosti. Klemenčič verjame, da bo v letu 2016 sodni svet dobil svojo zakonsko podlago. Napoveduje se še uvedba instituta o enovitem prvostopenjskem sodniku, verjetno bodo sprejeli tudi nova zakona za notarje in odvetnike, je dejal.
Prav tako bodo vztrajali pri tem, da bodo na spletu objavljene vse sodbe prvostopenjskih sodišč, napovedal pa je tudi pripravo nekaterih novih temeljnih zakonov, kot je zakon o kazenskem postopku, "mogoče tudi zakon o izvršbi". "Po mnogo letih suhih krav" bodo imeli v letu 2016 po besedah Klemenčiča vsi gradniki v pravosodju boljši proračun.

Naprej k boljši kakovosti odločanja
Da se stanje v sodstvu izboljšuje, pa je ocenil predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in izpostavil zmanjševanje sodnih zaostankov ter zmanjšanje števila sodnikov. Naslednji korak pa je izboljšanje kakovosti odločanja, je napovedal. Hkrati je opozoril, da so se številni predpisi v preteklosti sprejemali prehitro in nepremišljeno, kar je v sodni sistem vnašalo zmedo.

Na slovesnosti so podelili nagrade, medalje za življenjsko delo na področju pravosodja. Prejelo jih je šest sodnikov in sodnic vrhovnega sodišča: Irena Badovinac-Bjelič, Aleksej Cvetko, Gorazd Kobler, Martina Lippai, Aljoša Aleš Rupel in Milica Štern.