Minister za notranje zadeve in predsednik Komisije za preprečevanje korupcije sta po sestanku ocenila, da bi lahko šli predlogi nove zakonodaje v parlamentarni postopek še pred poletnimi počitnicami.
Odprla sta vprašanje sprememb zakona o političnih strankah, zakona o volilni in referendumski kampanji ter zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Zamude pri uresničevanju priporočil
Prva dva urejata financiranje političnih strank in predvolilnih kampanj. Sogovornika sta opozorila, da Slovenija zamuja z uresničevanjem priporočil Greca (Skupine držav proti korupciji).

Drastične omejitve pri donacijah strankam
Po Virantovih besedah bodo spremembe šle v smer drastične omejitve donacij političnim strankam v gotovini, in sicer na 100 evrov in le za fizične osebe. Hkrati bi prepovedali, da donacije političnim strankam namenjajo podjetja, ki so v neposredni ali posredni državni lasti, pa tudi podjetja, ki najmanj četrtino svojih prihodkov ustvarijo s poslovanjem prej omenjenih podjetij.

Nadzor podjetij v posredni lasti države
Spremembe protikorupcijskega zakona je pripravila sama komisija, Virant pa meni, da bi lahko tudi vlada postala predlagateljica novele. Predlaganih sprememb je več, med drugim bi se pristojnost komisije razširila tudi na nadzor podjetij v neposredni ali posredni državni lasti. Hkrati bi z zakonom komisiji omogočili, da se okrepi nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, je dejal Virant.
Supervizorski nadzor bi razširili
V zakon je treba po Virantovi oceni vpeljati, da so posli, ki jih sklepajo podjetja v državni lasti, javni. S tem bi se tudi sistem Supervizor razširil na "poslovanje teh pravnih oseb, ki predstavljajo znatni del slovenskega gospodarstva".

Hkrati bi z zakonom komisiji omogočili, da se okrepi nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, je dejal Virant. Po predlogu bi komisiji podelili pristojnost za nadzor premoženja in bančnih računov funkcionarjev in drugih zavezancev v tujini. Prav tako bi komisija po predlogu svoj nadzor pod določenimi pogoji lahko razširila na družinske člane funkcionarjev in na pravne osebe, ki so povezane s funkcionarji. "To pomeni, da noben funkcionar ne bo mogel skrivati svojega premoženja," je izpostavil Virant.

Beseda je na današnjem srečanju tekla tudi o odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in korupcije. Sodelovanje med policijo in KPK-jem je na tem področju dobro, je ocenil Virant, a hkrati meni, da je še nekaj manevrskega prostora za izboljšave. Zato so se danes dogovorili, da poskušajo izboljšati pretok informacij od policije na KPK.

SDS: Klemenčič naj razkrije svoje zasebno poslovanje z državo
Poslanska skupina SDS-a je že 26. februarja na predsednika KPK-ja Klemenčiča naslovila dopis. V njem ga je javno pozvala, naj razkrije poslovanje družb v njegovi lasti ali lasti njegovih družinskih članov z družbami, v katerih ima država delež in z vsemi pravnimi subjekti javne uprave.

V poslanski skupini so predlagali tudi, naj se enaka analiza naredi tudi za vse prejšnje funkcionarje KPK-ja, pri tem pa naj se uporabi enaka metodologija, kot jo je KPK uporabil v svojem poročilu za leto 2010.

Zapisali so še, da ravno Klemenčič (skupaj z Virantom) predlaga spremembe, ki bi vključevale vpogled KPK-ja v račune funkcionarjev v tujini in razširitev nadzora še na njihove družinske člane.

"Prav tako nas zanima, na kakšen način v teh primerih izključite nasprotje interesov in ali ste seznanjeni z morebitnimi lobiranji vaših družinskih članov za konkretne poslovne odločitve v javnem sektorju ali v družbah v državni lasti in ali ste v primeru, da ste zaznali lobiranja ali nasprotje interesov v zgoraj navedenih primerih o tem poročali v Letnih poročilih in DZ, kot je to zapisano v 21. členu ZIntPK?" so 26. februarja vprašali KPK v poslanski skupini SDS-a.
Namesto odgovora so naslednji dan od KPK-ja prejeli nepodpisan dopis, ki jim je sporočil, da so bili kazensko ovadeni zaradi dejanja žaljive obdolžitve. V poslanski skupini SDS-a Klemenčiča znova pozivajo, naj razkrije podatke.