Mandatno-volilna komisija državnega zbora je z 11 glasovi za in z nobenim proti sprejela sklep o uvedbi nadzora nad premoženjskim stanjem predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Gorana Klemenčiča.
Poslanka SDS-a Eva Irgl je pojasnila, da so v SDS-u sklic mandatno-volilne komisije (MVK) in nadzor nad premoženjskim stanjem Klemenčiča predlagali zaradi dopisa, ki so ga prejeli poslanci in iz katerega izhajajo netransparentnosti v povezavi z njegovim premoženjem. Glede vrednosti njegovega premoženja je namreč po njenih besedah iz javno dostopnih podatkov razbrati "resen sum", da so se pojavile neznanke pri povečanju njegovega premoženja.

"Sum korupcijskega tveganja"
Kot je pojasnila Irglova, je bilo ugotovljeno, da njegova nepremičnina po podatkih geodetske uprave RS (Gurs) nima vrednosti, medtem ko ima drugi del hiše dvojčka ocenjeno vrednost. Predsednik KPK-ja je po besedah poslanke SDS vplačal aro za nakup nepremičnine, nato pa je pred podpisom kupoprodajne pogodbe v lastništvo vstopilo podjetje iz davčne oaze oz. iz Cipra.
Podjetje neodplačno preneseno, končalo v likvidaciji
To podjetje je bilo pozneje neodplačno preneseno na 23-letnega Roberta Trampuša, končalo pa je v likvidaciji. Zastavlja se torej vprašanje, ali gre za fiktivno prodajo družbe z vsemi njenimi dolgovi, je dejala Irglova. Po njenem mnenju takšno ravnanje predstavlja sum korupcijskega tveganja.

PS v dvomih glede pristojnosti komisije
Maša Kociper (PS) se je dotaknila vprašanja pristojnosti MVK-ja za nadzor nad premoženjskim stanjem predsednika KPK-ja. Zahteva SDS-a je po njenem mnenju zelo nedorečena, saj obsega zgolj povzetek medijskih objav, povezanih s premoženjskim stanjem predsednika KPK-ja. Poudarila je, da mora biti morebitni postopek nadzora izveden pravilno in zakonito. Tudi predsednica komisije Melita Župevc (PS) je opozorila, da bi bilo treba pred odreditvijo nadzora natančno opredeliti, na kakšen način in po kakšnih merilih bo postopek voden in kakšne bodo njegove posledice.

Tanko: Zakon je jasen
Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko pa je izpostavil, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije jasno določa pristojnosti MVK-ja, saj bi bili v nasprotnem primeru člani KPK-ja izvzeti iz vsakršnega nadzora. Po njegovem mnenju je nesprejemljivo, da se MVK že več mesecev ukvarja samo s procesnimi zapleti.

DL in SD: Komisija je pristojna za nadzor
Tako vodja poslanske skupine DL-ja Rihard Braniselj kot tudi vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han sta presodila, da je MVK za nadzor pristojen. Han je zato predlagal, da o predlogu opravijo glasovanje, predsednica komisije pa takoj zatem prekine sejo. V naslednjih dneh naj se nato seznani s poslovniškimi in zakonskimi določili, potem pa naj MVK začne dellati, je še dejal vodja poslanske skupine SD-ja.

Sklep o tem, da se pred uvedbo nadzora razrešijo nejasnosti, povezane z uporabo zakonskih določil, je po odreditvi preiskave predlagala tudi Župevčeva. Člani komisije so na koncu tak sklep tudi potrdili.

Kaj določa zakon o integriteti in preprečevanju korupcije?
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije nadzor državnega zbora nad KPK-jem opredeljuje v 20. in 21. členu. 20. člen med drugim določa, da predsednik KPK-ja enkrat letno poroča DZ-ju ter poda oceno trenutnega stanja na področju preprečevanja korupcije in preprečevanja ter odpravljanja nasprotja interesov.

V 21. členu zakona pa je navedeno, da DZ "s smiselno uporabo določb tega zakona nadzira premoženjsko stanje, sprejemanje daril, nasprotje interesov ter nezdružljivost funkcije s pridobitno dejavnostjo predsednika Komisije za preprečevanje korupcije in obeh namestnikov predsednika komisije".