To je le eden izmed primerov iz dokumenta, ki ga je protikorupcijska komisija posredovala ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in se nanaša na sum kršitve dolžnega ravnanja glavnega inšpektorja za delo Boruta Brezovarja. V dokumentu, ki ga je komisija posredovala medijem, so osebni podatki o prijaviteljih in podjetjih sicer zakriti, so pa iz vsebine razvidne kršitve, ki so jih ugotovili na komisiji.

O splošnih ugotovitvah komisije, da je glavni inšpektor za delo kršil dolžno ravnanje v postopkih delovne inšpekcije pri zagotavljanju varstva človekovega dostojanstva in drugih temeljnih pravic v delovnem razmerju, smo že poročali. Na dan pa so prišli tudi konkretni primeri.

Tako je v enem primeru inšpektorat opustil obravnavo primera ob sumu trpinčenja in nezakonite odpovedi delovnega razmerja javnemu uslužbencu. Primer so želeli na inšpekciji za delo prenesti na inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev, čeprav je ta trditve o nepristojnosti inšpekcije za delo zavrnila, ugotavlja komisija.

Vegradu bi lahko prepovedali izvajanje dejavnosti
Delovni inšpektor je navedel, da so v primeru Vegrada uvedli več inšpekcijskih nadzorov in ugotovili več kršitev, med drugim tudi, da delodajalec delavca ni prijavil oziroma zanj ne plačuje prispevkov ter da je omogočil delo tujcu oziroma osebi brez državljanstva v nasprotju s predpisi. Komisija za preprečevanje korupcije se zato sprašuje, zakaj delovna inšpekcija ob tako izrazitih in pogostih kršitvah ni ravnala v skladu z 21. členom zakona o inšpekciji in delodajalcu ni prepovedala opravljanja dejavnosti oziroma pristojnemu organu podala predloga za začetek postopka za prenehanje, likvidacijo ali stečaj družbe.

Komisija je izpostavila tudi primer, v katerem je inšpekcija dala predhodno soglasje delodajalcu, da je ta lahko odpovedal delovno razmerje noseči delavki. Uslužbenka je na inšpektorat za delo naslovila pritožbo, a jo je glavni delovni inšpektor maja leta 2007 zavrnil, manj kot mesec pozneje pa je z istim podjetjem sklenil pogodbo za svetovanje s področja varstva pri delu. Delovno sodišče je pozneje ugotovilo, da je bila odpoved noseči uslužbenki nezakonita.

Brezovar naj razkrije vse avtorske in podjemne pogodbe v zadnjih štirih letih
Podatki komisije še kažejo, da ima Brezovar vsako leto sklenjenih več avtorskih pogodb za svetovanje in podobne storitve, in to čeprav so predstavniki ministrstva za delo že leta 2009 pojasnili, da zakon o javnih uslužbencih določa, da uradniki na položaju predstojnika organa v sestavi ne smejo opravljati pridobitne dejavnosti, tako tudi delovni inšpektor ne more izvajati pridobitne dejavnosti.

Kot je znano, je protikorupcijska komisija ministrstvu za delo predlagala analizo dejanskega stanja, od Brezovarja pa so zahtevali, da razkrije svoje avtorske in podjemne pogodbe v zadnjih štirih letih. Pristojne službe naj nato primerjajo aktivnosti delovne inšpekcije pri subjektih, pri katerih je deloval tudi Brezovar.