Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič je na tiskovni konferenci pojasnil, da so ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve poslali štiri priporočila, ki se nanašajo na ureditev sistemskega delovanja inšpektorata za delo. Minister Ivan Svetlik bo priporočila najverjetneje prejel v petek.

Ministru Svetliku so v komisiji predlagali, da naredi analizo dejanskega stanja in na podlagi analize verodostojno ugotovi primernost strategij, politik ter operativnega delovanja inšpektorata za delo v preteklih nekaj letih, "ko so se na področjih, ki so v pristojnosti tega inšpektorata, dogajale množične kršitve temeljnih pravic delavcev". Na podlagi teh ugotovitev naj se sprejmejo ustrezni ukrepi, ki bodo zagotovili, da bo prihodnje delovanje inšpektorata za delo sistemsko in učinkovito.

Svetlik naj preveri odgovornost Brezovarja, vključno z morebitno preučitvijo razlogov za razrešitev
Ministrstvu še predlagajo, da preveri, primerja in nadzira dejavnost inšpektorata za delo pri tistih pravnih subjektih, s katerimi je Brezovar sklepal pogodbe o sodelovanju oziroma svetovanju, "saj v teh primerih vedno obstaja vsaj sum nasprotja interesov, zato je primerno, da se to preveri, ali je bilo delovanje organa nepristransko", je pojasnila namestnica predsednika komisije Lilijana Selinšek. Nato pa naj minister na podlagi ugotovitev - če se bodo izkazale nepravilnosti - preveri odgovornost glavnega inšpektorja za delo, vključno z morebitno preučitvijo predlogov za razrešitev s položaja.

Opustitev dolžnega ravnanja tudi v primeru Vegrada in drugih podobnih podjetij
Protikorupcijska komisija Brezovarju očita sistemsko opuščanje dolžnega ravnanja pri kršitvah človekovih pravic delavcev - prijave se nanašajo na več podjetij, med njimi tudi na Vegrad - in pa nasprotje interesov ter sum koruptivnega dejanja pri predavateljskem in svetovalnem delu, ki ga je opravljal Brezovar, med drugim tudi v institucijah, ki jih je inšpektorat za delo nadziral, je še pojasnil Klemenčič.

Mnenje komisije ni zavezujoče - Klemenčič lahko k ukrepanju ministra le pozove, nato pa se on sam odloči, kako bo ukrepal. Bi pa za organ, ki je pristojen za odpravljanje konfliktov interesov, glede na ugotovitve to pomenilo opustitev dolžnega ravnanja, če ne bi opozorili pristojnega organa, ki edini lahko ukrepa, je pojasnil Klemenčič. Na vprašanje, ali je bil Brezovar o postopku že obveščen, je Klemenčič odgovoril, da "Brezovar ni v neposrednem postopku". "Mi ne ugotavljamo njegove odgovornosti, ker nismo sodišče, smo pa ugotovili, da obstaja vrsto sumov, ki jih lahko poleg drugih organov preveri in zanje prevzame odgovornost samo minister."

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije je že v sredo povedal, da bodo razrešitev predlagali, ker se je Brezovar znašel v več postopkih komisije, kjer je osumljen koruptivnega ravnanja. Več ni želel povedati.

Brezovar ne komentira
Za komentar smo poprosili tudi Boruta Brezovarja, ki nam je dejal le, da ne ve ničesar o nobenem postopku, ki naj bi potekal proti njemu v okviru dela protikorupcijske komisije. "Zato ničesar ne komentiram," je še dejal in dodal: "Pravi naslov za vas je Klemenčič."

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa so za MMC pojasnili, da poziva še niso prejeli.

Na nepravilnosti opozarjajo tudi v sindikatu vojakov
Z odločitvijo Gorana Klemenčiča so zadovoljni tudi v sindikatu vojakov, kjer opozarjajo, da so že pred enim letom in pol (septembra 2009) na inšpektorat za delo prijavili onemogočanje delovanja sindikata v Slovenski vojski: "Na inšpektoratu so nam po tednu dni potrdili prejem vloge in nas obvestili, da nas bodo o morebitnem ukrepanju seznanili s pisnim obvestilom po redni pošti, takoj ko bo postopek zaključen."

"Po našem posredovanju so nas po mesecu dni znova obvestili o uvedenem postopku, ki je še v teku, ter da bomo o ugotovitvah in morebitnem ukrepanju seznanjeni s pisnim obvestilom po redni pošti po zaključenem postopku," so v sindikatu zapisali v sporočilu za javnost ter dodali, da do zdaj niso bili obveščeni o ugotovitvah in morebitnih ukrepih. Še več - kolikor vedo, inšpekcijski nadzor inšpektorata za delo v Slovenski vojski ni bil izveden "kljub mnogim prijavam".

Glavni inšpektor je že 18 let
Vlada je septembra 2009 Brezovarja znova imenovala za glavnega inšpektorja. Predtem je bil on tudi edini prijavljeni kandidat na javnem razpisu za to mesto. Delo glavnega inšpektorja opravlja že od leta 1993.

833 ovadenih, inšpektorat napisal 88 ovadb
Brezovar se je tako kot inšpektor za delo ukvarjal tudi z vse pogostejšimi primeri neplačevanja socialnih in zdravstvenih prispevkov. Neplačevanje je vlada že lani nedvoumno označila za kaznivo dejanje, za kar je zagrožena do triletna zaporna kazen. Lani je bilo zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje ovadenih 833 oseb, inšpektorat za delo pa je spisal 88 ovadb. Največkrat je inšpektor ovadil gradbince, tudi odgovorne v Vegradu in Gratimu, za SCT pa še zbirajo podatke.

"Oni so že daleč prej vedeli, da je finančna kriza tako močna, da zelo verjetno ne bodo mogli zvoziti, in kljub vsemu temu vedenju so delavcem delo nalagali, kljub temu da jim ne morejo plačati niti prispevkov niti plač. Stečajni postopek bi morali sprožiti mesece prej, ko je še bilo mogoče delavcem zagotoviti vsaj ta minimum. To je razlog za te kazenske ovadbe," je Brezovar pojasnil novinarju TV Slovenija Eriku Blatniku.