Predstavniki kmetov opozarjajo, da so modeli za nov izračun pomanjkljivi. Največja težava so kmetijska in gozdna zemljišča, ki so po namenski rabi v občinskih prostorskih načrtih (OPN) opredeljena kot stavbna, čeprav so dejansko v kmetijski rabi.

Izračuni, ki so jih za nekaj kmetij opravili na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, so, kot pojasnjuje Gašper Cerar iz KGZS-ja, pokazali 20-odstotno povišanje vrednosti nepremičnin, delno zaradi splošnega dviga cen na nepremičninskem trgu, delno pa samo zaradi spremembe modela vrednotenja. V tem trenutku za kmetijsko-gozdarsko zbornico ostaja najpomembnejše vprašanje, kako se bodo vrednotila kmetijska in gozdna zemljišča, ki so v OPN-ju po namenski rabi opredeljena kot stavbna na zalogo, možnosti hitre spremembe namenske rabe pa ni.

Anton Perko in Milan Unuk, kmeta iz mariborskega in ptujskega območja, opozarjata: "Bi moralo biti vrednotenje glede na dejansko rabo. Če je predvideno za neko gradnjo, pa se še uporablja kot kmetijska površina, potem ne more biti vrednoteno po tem, kaj vse nekoč bo, ampak po tistem, za kar se dejansko uporablja." "Najbolj nas boli vrednotenje na hribovitih območjih, tam se ljudje izseljujejo," je povedal Unuk.

Zato je pomembno, kakšni modeli se bodo uporabljali za vrednotenje kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki to so po namenski rabi. Gašper Cerar iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije: "Na naši zbornici ne želimo, da se vrednoti po modelu tržnih primerjav, temveč predlagamo, naj se uporabi model na donosu zasnovanega načina vrednotenja."

Kot še opozarjajo, na zasebnih zemljiščih še vedno niso odmerjene občinske in državne ceste in druga infrastruktura javnega pomena, kljub temu pa bo vrednost pripisana zasebnim lastnikom. Edina zahteva kmetov, ki ji bo Gurs ugodil zaradi raznolike pokrajine, bo upoštevanje večjega števila vrednostnih con.