Vlada je pretekli teden v sklopu ukrepov za obravnavo visokih cen surovin in energije v kmetijskem sektorju med drugim odločila, da je država pripravljena odkupiti celoten letošnji pridelek pšenice. Po seji vlade prejšnji petek se je celo govorilo, da bo država prek zavoda za blagovne rezerve celoten letošnji pridelek kar odkupila.

"Nikogar ne želimo siliti, da proda pšenico, ampak bodo blagovne rezerve na podlagi dejanskih ponudb odkupovale pšenico prek javnega naročila," je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko dejala po tokratni seji vlade. Dodala je, da bodo zainteresirani pridelovalci oddali ponudbe, v javnem naročanju pa je prednostno merilo najnižja cena.

Glede odkupa pšenice dejavnosti po ministričinih besedah že potekajo. Ministrstvo za kmetijstvo je tako že dalo pobudo na gospodarsko ministrstvo, da pripravi podlage za odkup v obliki sklepa o povečanju blagovnih rezerv pšenice. Po besedah ministrice Šinko vlada sledi strateškemu cilju, da država v prihodnjih mesecih zagotovi zadostne količine pšenice, tako poskrbi za samooskrbo in hkrati brzda tudi draginjo.

Ker so razmere na trgu žit zahtevne zaradi ruskega napada na Ukrajino in sovražnih ravnanj Rusije, ki vplivajo na izvoz pšenice, je po besedah ministrice zelo pomembno, da ima država dovolj pšenice na zalogi in tako zagotovi prehransko varnost. Pomagati pa želi tudi kmetom, ki so, kot je spomnila ministrica, dejansko dali pobudo na ministrstvo za odkup določenih količin pšenice. "Tako bomo pomagali tako prehranski verigi kot kmetovalcem," je prepričana ministrica.

Vladna napoved o odkupu po opozorilih GZS-ja dvignila odkupne cene pšenice

Žetev je sicer tik pred koncem, zato je vladna napoved, ki je temeljila na predlogu kmetov, na trg vnesla nekaj zmede. Kmetje sicer pozdravljajo prizadevanja vlade, da odkupi vso slovensko pšenico, ki bo na razpolago, pravi predstavnik kmetijsko-gozdarske zbornice iz enote Murska Sobota Danilo Meolic, toda ob tem dodaja, da je pobuda prišla prepozno. Tudi zdaj, ko je požete že tri četrtine pšenice, še ni znano, kakšni naj bi bili odkupni pogoji.

Kot je za Radio Slovenija povedal Meolic, je sicer slovenske pšenice, ki še ni našla kupca, zelo malo. "Večina kmetov, ko pšenico požanje, jo odpelje v silose – h kakemu mlinu ali h kakemu zbiralcu," je pojasnil. Pobuda o povečanem državnem odkupu je povzročila negotovost in zmedo v celotni odkupni verigi. "Mlini smo prazni. Poskušamo najti surovino, da bomo pokriti vsaj za nekaj mesecev naprej in bomo nato dokupovali jeseni in pozimi," je opozoril predsednik uprave ajdovskega Mlinotesta Danilo Kobal.

V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GSZ), so opozorili, da so v manj kot enem tednu dni slovenski mlinarji in proizvajalci krmil odkupili več kot tretjino slovenske pšenice. Kot pravijo, je vladna napoved, da bo država odkupila vso slovensko pšenico, dvignila odkupne cene pšenice, čeprav v realnosti po njihovem prepričanju ni bila izvedljiva. Višje cene pšenice pomenijo višjo ceno moke in dražji kruh, pravijo. Najava pa je imela po njihovih navedbah vpliv tudi na dobavo pšenice iz sosednjih držav, saj so tamkajšnji pridelovalci želeli podoben ukrep. Slovenija s pšenico ni samooskrbna in je vezana tudi na dokup pšenice iz sosednjih držav, so opozorili na zbornici.

Na vlado in kmetijsko ministrstvo so naslovili poziv k povečanju silosnih kapacitet za skladiščenje žit ter k pripravi ukrepov za omilitev visokih cen električne energije. Celotna agroživilska veriga, predvsem pa živilska podjetja, tako vlado pozivajo k pripravi ukrepov za omilitev visokih cen električne energije in plina, saj da so trenutna raven cen in napovedane podražitve v naslednjih mesecih nevzdržne z vidika prenosa v ceno izdelka.

Odkupne cene so mlinarji in drugi odkupovalci oblikovali šele zdaj. Povpraševanja je dovolj in cena v Sloveniji se giblje od 300 evrov za krmno pšenico do najboljše ponudbe 390 evrov na tono za pšenico izboljševalko, je za Radio Slovenija poročala Jernejka Drolec. Ob nižjih cenah na Hrvaškem je takšna cena za večino kmetov zadovoljiva, zato se pojavlja vprašanje smiselnosti odpiranja javnega naročila za blagovne rezerve, kjer bi zmagala najnižja cena.

"Želeli bi si urgentni odkup slovenske pšenice, namesto tega pa bo interventni odkup od najugodnejšega ponudnika, s tem pa ni nobenega zagotovila, da bodo odkupili slovensko pšenico," je ta teden v izjavi za medije opozoril predsednik komisije za prodajo žit Franc Küčan.

Na tokratni seji sprejeti ukrepi za sofinanciranje goriva in repromateriala

Vlada naj bi ukrepe za obravnavo visokih cen elektrike in plina predstavila prihodnji teden, na tokratni seji pa je nadaljevala delo, ko gre za obravnavo prehranske draginje in težav, s katerimi se zaradi visokih cen energije in surovin spoprijemajo kmetje. Sprejela je odloke o finančni pomoči zaradi visokih cen pogonskih goriv v kmetijstvu in ribištvu ter zaradi visokih cen kmetijskega repromateriala. Skupaj so ukrepi vredni 17,2 milijona evrov, pomoč bo po napovedih ministrice izplačana do jesenske setve.

Država bo finančno pomagala tudi mlekarskemu sektorju, ki mu bo namenila 5,2 milijona evrov pomoči, ki bo predvidoma izplačana do septembra. Po seji so z vlade sporočili, da bo sredstva prejelo približno 4000 kmetijskih gospodarstev, ki redijo krave molznice.

Ob tem je bila s Trgovinsko zbornico Slovenije dogovorjena tudi okvirna košarica 15 živil. Po pojasnilih vlade je namen tega ukrepa doseči večjo transparentnost cen primerljivih izdelkov, omejiti cenovne pritiske na samega potrošnika in doseči informiranega potrošnika, ki bo z izbiro ohranjal svojo kupno moč.