"Sestankov na resornem ministrstvu se ne udeležujemo več, saj se z gradivom, ki smo ga prejeli, ne strinjamo," je kot razlog za predčasno prekinitev pogajanj z vlado navedel predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. Gradivo po njegovih besedah ne ustreza zahtevam kmetov, je nepopolno, zavajajoče, brez pravnih in strokovnih podlag ter je za kmete nesprejemljivo. "Nadaljnjih sestankov delovnih skupin se ne bomo več udeleževali, ker naše zahteve niso uresničene," je dodal Medved, ki pogreša predvsem "konkretne rešitve".

Navedel je predvsem omejitve, ki jih predvideva uredba o Naturi 2000, in druge habitatne direktive, ki za kmete ostajajo. Prav tako ostajajo davčna bremena na območjih z omejenimi dejavniki (OMD), na katerih je zaradi naravnih razmer kmetovanje oteženo. Medved je ob tem dejal, da pri navedenem ne gre za zahteve EU-ja, temveč so to zahteve, ki jih določa država sama. Zato so po njegovem mnenju kmetje v Sloveniji postavljeni v težji položaj kot kmetje drugje po Evropi in dodal, da smo "bolj papeški od papeža".

Medved je napovedal zaostritev stavkovnih dejavnosti po vsej Sloveniji in nov protestni shod slovenskih kmetov, ki bo 25. aprila v središču Ljubljane: "Slovenski kmetje še nikoli nismo bili tako enotni. Ne zahtevamo denarja, menjave ministrstva, zahtevamo zaščito kmeta in slovenskega potrošnika." Medved je ob tem dodal, da za njimi ne stojijo politične stranke, temveč stanovske organizacije.

Sorodna novica Prihaja zakon o zaščiti živali, ki med drugim popolnoma prepoveduje privezovanje psov

Kaplja čez rob, "ki je ponižala slovenskega kmeta", je bil po navedbah glavnega sindikalista predlog zakona o zaščiti živali, ki ga je koalicija v zakonski postopek vložila v petek. "Kmetje smo tisti, ki se v prvi vrsti zavzemamo za zaščito živali in ostro obsojamo kakršno koli mučenje. A popolnoma nedopustno in nesprejemljivo je, da bi živinorejske kmetije postale poligon za izživljanja t. i. aktivistov," je dejal. S predlogom uvedbe pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali, ki bi imeli opravljen 40-urni tečaj in bi nato presojali primernost oskrbe živali na kmetijah, se degradirajo znanje in izkušnje rejcev in preostale stroke, je prepričan.

Z novelo bi namreč društvom, ki bi na podlagi tega zakona pridobila naziv delovanja v javnem interesu na področju zaščite živali, omogočili aktivno sodelovanje pri svetovanju skrbnikom živali in sodelovanje z nadzornimi organi v primeru ugotovljenih nepravilnosti, tako da imenujejo pooblaščene svetovalce za zaščito živali.

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice, je pritrdil, da je kmete dokončno razburil zakon o zaščiti živali, ki se po njegovih besedah norčuje iz stroke. Na KGZ-ju obsojajo mučenje živali, a menijo, da potrebujejo kmetije, na katerih se zgodijo tovrstne stvari, tako veterinarsko kot socialno podporo. Aktivirane morajo biti torej tudi službe, ki so usmerjene v psihosocialno pomoč. "Vdora na naše kmetije, neupoštevanje biovarnosti, neznanja s tega področja ne moremo dopustiti." Zato se bodo proti temu zakonu borili na vse mogoče načine, je dejal Žveglič.

Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, je dejala, da se zveza pridružuje dejavnostim kmetijskega sindikata, ker si želijo priskrbeti državljanom zdravo hrano, kar pa pod pogoji, ki se zdaj obetajo, ne bo več mogoče. "Če bomo želeli, da kmetije obstanejo, moramo poskrbeti za kmete in kmetice in za mlade, ki odhajajo s kmetij, ker nimajo možnosti za delo in ker jih omejujejo levo in desno."

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je komunikacijo vladne strani z organizacijami s področja kmetijstva označil kot nedostojno. Opozoril je predvsem na škodljive posledice prevelikih površin pod zaščito Nature 2000, ki bi po njegovih besedah nekaterim kmetom kmetovanje onemogočile v tako velikem obsegu, da ne bi bilo več ekonomsko upravičeno.

"Mladi želimo kmetovati, a ne za vsako ceno in ne pod pogoji, ki nam jih zdaj narekujejo," pa je dejala predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager. Ne privolijo v to, da so "krivec za vse", vse, kar želijo, pa so dostojne razmere za kmetovanje in za dostojno življenje na kmetijah. Pojasnila je tudi narobe obrnjen škorenj, ki so ga predstavniki kmetov obesili na stojalo pred mikrofoni. Škorenj simbolizira kmete po vsej Evropi, ki se bojujejo proti zahtevam, omejitvam in bremenom. "To je simbol, da je dovolj in da brez kmeta ni hrane," je dejala Anja Mager.

Golob: Tako hiter odhod s pogajanj daje slutiti druge interese v ozadju

Predsednik vlade Robert Golob odločitev predstavnikov kmetov obžaluje. Kot je dejal v izjavi ob robu podpisa dogovora med vlado, gospodarstvom in raziskovalno-izobraževalno sfero, so na vladni strani vstopili v pogajanja iskreno in verjeli, da je iskrena tudi druga stran. "Tako hiter odhod s pogajanj daje misliti, da je morda zadaj kaj drugega, in to politika, ne pa dejansko interes, v tem primeru kmetijstva. A čas bo pokazal, kaj je res zadaj," je rekel.

Golob je na temo predloga zakona o zaščiti živali zatrdil, da imajo sosednje države na področju zaščite živali bistveno strožje ukrepe kot Slovenija. "Mislim, da je čas, da se Slovenija na tem področju pridruži civilizirani Evropi ali vsaj svojim sosedam, " je bil kratek.

Pristojno ministrstvo: To je nenavadno

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v odzivu zapisali, da je "nenavadno, da se pogajalski partnerji ne držijo dogovora in niso vztrajali pri nadaljnjem iskanju skupnih rešitev, ki bi bili na koncu koristni za kmete in podeželje". Kot so poudarili, sami od dogovora, oblikovanega na skupnem sestanku pri predsedniku vlade konec marca, niso odstopili, zato so vrata pogajalski skupini odprta. Dogovor je med drugim prinesel iskanje rešitev v delovnih skupinah v sodelovanju z ministrstvom za naravne vire in prostor. "Nove rešitve in predlogi so bili pripravljeni tudi za danes načrtovan delovni sestanek. Ker so predstavniki s področja kmetijskih organizacij opustili pogajanja, jim jih ni bilo mogoče predstaviti in se o njih usklajevati. Zato bodo predlogi deležnikom poslani pisno," so dodali.

Sorodna novica Kmetje protestirali tudi na Brdu, z vladnimi predstavniki se bodo srečali v ponedeljek

Prekinitev pogajanj

Kmetje so se s predsednikom vlad in kmetijsko ministrico Ireno Šinko sestali na začetku aprila, po protestih 24. marca, na katerih so opozorili na več perečih težav v kmetijstvu in podali več zahtev. Na sestanku so se dogovorili za oblikovanje delovne skupine, ki bo pregledala odprta vprašanja, prav tako so se dogovorili za dvoletni odlog uveljavitve davka na nepremičnine.

Delovna skupina naj bi se sestajala tedensko, če v treh tednih ne bi dosegli napredka, pa so kmetje napovedali nadaljevanje dejavnosti za stopnjevanje protestov. A kaže, da so kmetje obupali že po dveh tednih.

Kmetje so zahteve do vlade zbrali v več točkah. Med njimi so, da naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, da se vnovič preuči in zmanjša območja Nature 2000, da naj kmetov ne obremenjujejo z novimi davki, da so ukrepi jasni in administrativno nezahtevni ter da se neposredna plačila in druga sredstva uskladijo z inflacijo.

Zahtevajo tudi zmanjšanje populacije zveri in divjadi ter takojšen začetek učinkovitega upravljanja le-teh. Zahtevajo tudi ureditev zakonodaje za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in njihovo ohranitev za proizvodnjo hrane, obravnavo živinoreje kot osnove trajnostnega kmetovanja ter popolno zavrnitev uredbe o trajnostni uporabi fitofarmacevtskih sredstev na ravni celotne države.