Večja verjetnost je, da zadeneš na lotu, kot da te obišče delovna inšpekcija – to je šala, ki kroži med delavci, z njo pa se je delno strinjala tudi glavna inšpektorica inšpektorata za delo Nataša Trček.

Samo81 inšpektorjev je namreč pristojnih karza 192 tisoč poslovnih subjektov, od tega števila je samo 46 prav delovnih inšpektorjev. Pri svojem delu pokrivajo kar 50 zakonov, pri delu pa se srečujejo z velikimi pritiski in birokratskimi ovirami, saj včasih ne vedo, na kakšen predpis naj se oprejo, je na sklepni konferenci Položaj migrantov v Sloveniji – Kje so meje opozorila Nataša Trček in dodala, da je kar nekaj inšpektorjev zaradi Zujfa moralo v pokoj.

Za četrtino več kršitev kot lani
Letos je inšpektorat ugotovil za kar četrtino več kršitev delovnopravne zakonodaje v delu, ki se nanaša na (ne)izplačilo plač – ali se ne izplačujejo redno ali ne v zakonski višini ali pa se ne plačujejo prispevki oziroma se plača izplačuje v več obrokih, je naštevala najbolj priljubljene oblike izmikanja delodajalcev svojim obveznostim. "Opažamo velikansko povečanje zadev, delo pa otežujejo anonimne prijave, saj obdelava terja več časa, kot če bi bile podpisane," je opogumila delavce Trškova.

Boren izkupiček boja za pravice
Priznava, da je izkupiček delavca po končanem sodnem postopku, v katerem ta toži delodajalca za kršitve, pogosto boren, čeprav sodišče ugotovi krivico delodajalca in mu naloži povrnitev škode. "Pogosto ugotovimo, da podjetje ne obstaja več, da nima kapitala, delavec pa ne doseže pravic," pravi Nataša Trček. Pri sklenitvi delovnega razmerja pojasnjuje, gre za dvostransko pogodbeno razmerje. "Če ugotovimo kršitve, gre za kršitve pogodbe, in ne zakona. Zato napotujemo delavca na sodišče, inšpektor pa kaznuje delodajalca." Kazni znašajo za od tri do 20 tisoč evrov.

Neravnanje, nepovezanost, tajnost kršilcev
Damjana Košir z ministrstva za delo ugotavlja, da sta največji težavi "neravnanje" in nepovezanost pristojnih, saj je zakonodaja preveč "zakomplicirana" in "zmanjšuje pravnost naše države". Zato so se na ministrstvu Anje Kopač Mrak vendarle lotili poenostavitve zakonodaje, a podrobnosti še niso znane. "Bodimo odkriti: naj se ve, kdo krši zakonodajo," poziva Koširjeva.

Letos že 2.100 "delovnih" kaznivih dejanj
V letošnjem polletju je policija ugotovila 2.100 kaznivih dejanj s področja delovnopravne zakonodaje, ki jih policija preiskuje tudi kot suženjsko delo, trgovino z ljudmi in podobno, je opozoril vodja sektorja za organiziran kriminal pri ministrstvu za notranje zadeve Tomaž Peršolja. Za primerjavo: v letu 2008 je policija ugotovila samo 102 kaznivi dejanji kršenja temeljnih pravic delavcev, v letu 2010 jih je bilo 452, v letu 2012 pa 1.900.
Zakaj se nikoli prej pristojni niso povezali?
Dejal je, da policija temu področju posveča ogromno pozornost in izvaja ogromno dejavnosti, a bo treba za zaključek na sodiščih še nekoliko počakati. "V preteklosti se skoraj nikoli nismo srečali s predstavniki sindikata, migrantskih delavcev in drugimi, ki so imeli podatke oziroma vpogled v načine izkoriščanja delavcev," je Peršolja pojasnil tudi razloge, zakaj se je kršenje delavskih pravic tako razbohotilo.

Ustni dogovori za 3,5 evra na uro
"Delavec nima izbire: če hoče kaj zaslužiti, je prisiljen priti na odprt trg dela, kjer vlada siva ekonomija. Delodajalec hoče z enim delavcem narediti dvoizmensko delo, ne plača pa ga, kot bi ga moral. Čeprav je zakonski minimum 4,5 evra na uro, se denimo ustno dogovori za plačilo 3,3 evra na uro. Nadur ne izplačajo, prispevkov prav tako. Razlika je neposreden profit," za MMC pravi Goran Zrnić, zagovornik delavcev migrantov pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Migrantski delavci v vzporednem svetu
Predvideva, da je v Sloveniji od 50 do 70 tisoč aktivnih delovnih migrantov, da pa je okolje takšno, da je denar edino pomemben. "Na začetku smo morali inšpektorjem za delo pojasniti, kaj se sploh dogaja. Migrantski delavci živimo v vzporednem svetu," se spominja začetkov projekta Integracijski paket za brezposelne migrante, begunce in prosilce za azil, ki ga je večinsko sofinanciral EU.

Kršitve kot kancerogena bolezen
Tudi po zaslugi tega projekta – ki se bo, kot kaže, končal decembra - so se tako javnost kot tudi pristojne institucije senzibilizirale za položaj migrantskih delavcev. Toda razmere so se tako poslabšale, da zdaj v nemogočih razmerah delajo tudi domači, slovenski delavci, ugotavlja Zrnić. "To je kancerogena bolezen, ki se samo širi," ponazarja. Zato inšpektorat za delo, kot pravi, bombardira s prijavami. Samo letos jih je poslal 6.000.
"Dosegli smo nekatere spremembe zakonodaje, pospešili smo edukacijo inšpektorata, hitrejši so, ampak še vedno je preveč birokratskih ovir, še vedno preveč primerov obtiči na drugostopenjskih pritožbenih organih," dodaja Zrnić.