Boni bodo na voljo, če bodo spremembe sprejete, le v času študijskih dejavnosti, kar z drugimi besedami pomeni, da bone ne bo mogoče kupiti za dni v času zimskih in poletnih počitnic, ko študenti nimajo študijskih obveznosti. Zakon, ki je bil sprejet leta 2002 tega ni izrecno urejal, zato se je seveda po pravilu, kar ni izrecno prepovedano, je dovoljeno, bone prodajalo tudi v tem času. Pod študijske obveznosti bo po novem spadalo obdobje, ko se izvršujejo predavanja, vaje oziroma seminarji ter izpiti po univerzitetnem koledarju.

Za konec tedna ureditev ostaja enaka. Vsak študent dobi toliko bonov, kolikor ima mesec delovnih dni, medtem ko morajo študenti za dodatne obroke za sobote in nedelje pridobiti potrdilo visokošolskega zakona, da v tem času opravljajo zgoraj naštete študijske obveznosti.

Predlog sprememb zakona o subvencioniranju študentske prehrane odmere subvencije ne veže več na 75-odstotni delež regresa za prehrano delavcev (553 SIT na obrok), pač pa jo usklajuje s 47,5-odstotnim deležem minimalne plače (582 SIT).

Prioritetni pogoj pri izboru ponudnikov prehrane - trenutno jo ponuja okoli 320 gostinskih obratov - bo odslej tudi bližina študentskih institucij.

Podatki za obdobje od leta 2000 do 2005 pokažejo, da se je število študentov, koristnikov subvencionirane študentske prehrane iz 23.370 povečalo na 42.153 povprečno mesečno, število vnovčenih bonov pa je naraslo iz 3,711.696 na 5,547.994 letno. Proračunska sredstva za ta namen so v navedenem obdobju narasla od 1.570.376.984 SIT na 3.003.690.363 SIT. Povprečni znesek subvencije za en obrok se je dvignil iz 419 SIT v letu 2000 na 543 SIT v letu 2006.