Zakon o visokem šolstvu povečuje pristojnosti sveta za visoko šolstvo, uzakonja brezplačni študij na prvi in drugi bolonjski stopnji in zdajšnjo univerzitetno izobrazbo izenačuje z izobrazbo, pridobljeno po drugi bolonjski stopnji. Temu ostro nasprotujeta dve univerzi pa tudi študenti in opozicija.

Zakon je neusklajen z visokošolskimi partnerji, spremembe, ki jih prinaša, pa bodo povzročile veliko škodo visokemu šolstvu, so bili kritični v opoziciji. Opozarjajo še, da bo razvrstitev dozdajšnje univerzitetne izbrazbe in druge stopnje študija po bolonjskih programih na isto, sedmo izobrazbeno raven, bolonjsko reformo razvrednotila. Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan je kritike glede razvrstitve izobrazbenih stopenj zavrnil: "Ko sem vprašal, da mi povejte razdelitev z manj težavami, pa ni bilo dogovora. In tu je problem."

Precej burna je bila tudi razprava glede Sveta za visoko šolstvo. Slednji kot organ za spremljanje kakovosti visokega šolstva ne bo imel samostojne strokovne službe, ampak bo to organ v sestavi ministrstva. Opozicijski poslanci so opozarjali, da je nov sistem zunanjega zagotavljanja kakovosti neustrezen, koalicija pa je njihove očitke zavrnila.

Uzakonjene spolne kvote
Poslanci so z 62 glasovi za in s 7 proti sprejeli novelo zakona o volitvah v DZ, ki uvaja sistem spolnih kvot, po katerem morajo stranke na kandidatne liste pred parlamentarnimi volitvami postopoma uvrstiti vsaj 35 odstotkov predstavnikov enega spola. Opozicija se je v predhodnih obravnavah zavzemala za 40-odstotni spolni prag. Novela med drugim uvaja tudi uvedbo prozornih volilnih skrinjic in preimenovanje republiške v državno volilno komisijo.

Poslanci so opravili tudi drugo obravnavo zakona o socialnem varstvu in zakona o verski svobodi. Zakon o socialnem varstvu predvideva poostren nadzor sistema dodeljevanja denarnih socialnih pomoči in ustreznejšo ureditev pravice do družinskega pomočnika, zakon o verski svobodi pa ureja pravice cerkva in verskih skupnosti. Podpirajo ga poslanci SDS-a NSi-ja in SLS-a, drugi mu nasprotujejo. Večji del razprave je bil namenjen predlogu LDS-a, da državljani prostovoljno namenijo 0,6 odstotka od odmerjene dohodnine za financiranje verskih skupnosti ali drugih nevladnih organizacij, kar pa je koalicija zavrnila.