Predlog zakona o digitalizaciji zdravstva so na ministrstvu za zdravje pripravili na začetku leta, še v času nekdanjega ministra Danijela Bešiča Loredana. Zakonski predlog je sicer v DZ-ju že prestal prvo branje, odbor pa bi ga moral po prvotnem načrtu obravnavati še pred odhodom poslancev na počitnice. A so poslanci koalicije takrat predlagali zamik obravnave, zamaknili so ga tudi na septembrski seji odbora.

Sorodna novica Digitalizacija zdravstva: nacionalni eKarton, samoodločanje pacientov o podatkih ...

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Marjan Pintar je spomnil, da sta tako informacijska pooblaščenka kot zakonodajno-pravna služba DZ-ja na predlog zakona na začetku julija podali obsežne pripombe k praktično vsem členom zakona.

Ker na ministrstvu menijo, da predlog zakona potrebuje nekatere konceptualne spremembe, njegovo dopolnjevanje v DZ-ju po njihovi oceni ni primerno in bi bilo glede na število pripomb in predlogov tudi težko izvedljivo, saj spreminjajo tudi obrazložitev zakona, je dejal Pintar.

Zato na ministrstvu po njegovih besedah pripravljajo nov zakon, v katerem obravnavajo pomisleke informacijske pooblaščenke, zakonodajno-pravne službe, pa tudi izvajalcev zdravstvenih storitev, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in drugih deležnikov. Pintar je napovedal, da bodo nov predlog zakona v DZ vložili še pred koncem leta.

Kaj je šlo narobe?

Poslanka SDS-a Jelka Godec je spomnila, da je Bešič Loredan ob prvi obravnavi predloga zakona dejal, da je ta nastal s poenotenjem vseh deležnikov v zdravstvu, Pintar pa je tokrat poudaril, da deležniki niso bili poenoteni. Spomnila je tudi, da so poslanci koalicije ob prvi obravnavi predlog zakona hvalili kot prvi korak zdravstvene reforme. "Kaj je šlo narobe," se je spraševala.

Bojana Muršič je pojasnila, da so v SD-ju ob prvi obravnavi v DZ-ju zakon res podprli, a hkrati opozorili, da prinaša določena tveganja glede informacijske varnosti in zaščite osebnih podatkov pred zlorabami. Takrat tudi še niso bili seznanjeni z mnenjem zakonodajno-pravne službe, je dodala.

V razpravi je bilo sicer od poslancev opozicije slišati tudi očitke, da zdravstvena reforma, ki jo je napovedalo Gibanje Svoboda, zastaja, stanje v zdravstvu pa se z vse daljšimi čakalnimi vrstami le še slabša.

Očitki v razpravi so leteli tudi na interventni zakon v zdravstvu, pripravljen v času ministra Bešiča Loredana, ki kljub visokim vložkom, ki so bili namenjeni plačevanju vseh opravljenih storitev v javni zdravstveni mreži, ni dosegel želenih učinkov.

"Po moji oceni je zdravstvena reforma definitivno in spektakularno propadla, tako da zakona o evtanaziji niti ne potrebujemo," je bil kritičen poslanec NSi-ja Jožef Horvat.

"Ne, zdravstvena reforma ni padla v vodo," je poudarila predsednica odbora Tamara Kozlovič (Gibanje Svoboda) in dodala, da si v koaliciji dejavno prizadevajo za reformo, ki tako še vedno ostaja prioriteta.