Premier Borut Pahor, ministri in poslanci koalicijskih strank so si bili enotni, da kriza prinaša tudi priložnost za to, da se razmerja v družbi vzpostavijo na novo. Kot je med drugim dejal predsednik Zaresa Gregor Golobič, so dosegli soglasje o tem, da bo treba "marsikje zarezati" in da stvari ne bodo več takšne, kot so bile.

Pahor: Gospodarska rast, a ne brez socialne note
Pahor je tako med drugim predstavil ukrepe tretjega protikriznega svežnja; gre za ukrepe, ki jih bo, kot je znano, vlada sprejela zaradi predvidenega znižanja gospodarske rasti in povečanja števila brezposlenih. Med drugim je premier napovedal enoten finančni nadzor, spremembo sistema javnih naročil, spremembe davčne zakonodaje ter okrepljeno vlaganje v raziskave in razvoj. Ukrepi bodo šli v smeri gospodarskega prestrukturiranja, pospešitve rasti in povečanja konkurenčnosti.

Premier je poleg tega napovedal možnost oblikovanja sklada, iz katerega bi se zagotavljala sredstva za delavce, ki so za daljši čas ostali brez dela zaradi upada naročil. Kot je še povedal, vlada razmišlja tudi o možnosti odkupa zalog stanovanj od stanovanjskega sklada in stanovanjske komisije.

Javni sektor bo zategnil pas
Obenem pa je Pahor povedal tudi, da sta z ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs dogovorjena, da se pripravi načrt racionalizacije v javnem sektorju, zlasti v državni upravi. Na udaru bodo tudi plače javnih uslužbencev, pri čemer pa ima Pahor za nujno, da se predtem doseže dogovor s sindikati javnega sektorja. Dodal je, da si Slovenija zasluži manjšo in bolj profesionalno administracijo, kjer utegne priti do nekaterih sprememb.

Na mizo še drugi rebalans proračuna
Že v torek naj bi se sestala krizna skupina ministrov, razširjena s strokovnjaki, ki se bo nato v prihodnjih treh tednih redno srečevala. Poleg tega bo vlada začela pripravljati še drugi rebalans proračuna.

Premier glede stanja ni povsem črnogled, saj bi po njegovih besedah, sodeč po nekaterih pozitivnih znamenjih v ZDA, počasi lahko prišlo do preobrata v svetovnem gospodarstvu. Vendar pa lahko pred koncem krize pričakujemo še njeno poglobitev, je opozoril.

Golobič: Kako izboljšati delo vlade in koalicije
Predsednik Zaresa Golobič, ki je bil kritičen do nekaterih potez vlade in njenega predsednika, je že pred srečanjem napovedal, da bodo koalicijo seznanili z vrsto konkretnih predlogov za izboljšanje dela vlade in koalicije. Golobič, ki naj bi bil tudi pobudnik sestanka, je izrazil prepričanje, da mora biti delovanje koalicije primerno realnosti.

Kresal: Potrebujemo okvir za protikrizno ukrepanje
Predsednica LDS-a in notranja ministrica Katarina Kresal je po srečanju dejala, da kaže, da je koalicija strnila vrste, da vedo, kam hočejo pripeljati državo, in se ne nameravajo upogniti pod populizmom.

Ob prihodu na koalicijski vrh pa je ministrica poudarila, da je namen srečanja s koalicijskimi poslanci predvsem seznanitev z načrti za prihodnost. O protikriznih ukrepih je dejala, da je vlada že veliko naredila, vendar pa "gospodarska kriza dobiva svoj zagon in je vedno hitrejša". Dodala je, da na današnjem srečanju pričakuje nekakšen okvir, znotraj katerega naj bi v prihodnje v luči svetovne finančne in gospodarske krize ukrepali krizni ministri.

Erjavec: Treba je ohraniti socialno državo
Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je dejal, da so na vrhu zastopali stališče, da mora vlada ohraniti socialno državo ne glede na gospodarsko in finančno krizo. Po njegovem namreč ljudje ravno v tem trenutku potrebujejo neko minimalno socialno varnost, kar je predvsem naloga države.

Vrh so predsedniki vseh štirih strank označili za uspešen. Kot ocenjuje Pahor, koalicija s sestanka odhaja močnejša, predsednica LDS-a Katarina Kresal pa je napovedala, da se bodo po novem sestajali enkrat v četrtletju.

B. R./E. S.