Tovrstno policijsko enoto poznajo tudi v nekaterih drugih evropskih državah, kot sta Italija in Nizozemska, javnosti pa jo je najbolje približala nemška akcijska serija Alarm za Kobro 11, ki že dve desetletji na spektakularen način prikazuje delanje reda na tamkajšnjih avtocestah.

Da je vse več nadzora potrebnega tudi na naših avtocestah, se strinjajo na Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars). "Promet se povečuje, več je nesreč in posledično zastojev, raste tranzitni promet oz. tujih voznikov je zlasti v turistični sezoni veliko na naših avtocestah veliko več kot običajno, ne poznajo dobro vseh naših cest," so opozorili.

Na skupno 610 kilometrih avtocest in hitrih cest, ki so v upravljanju Darsa in predstavljajo manj kot desetino vsega cestnega omrežja v državi, se realizira približno polovica vsega cestnega prometa v naši državi, druga polovica pa na približno 6.000 kilometrih ostalih cest.

Letos so slovenske ceste vzele že 56 življenj (v enakem obdobju lani pa 32), od teh 56 jih je na avtocestah umrlo 17.

Dars: Nadzor pomembno prispeva k varnosti
Na Darsu pravijo, da stremijo k t. i. "viziji nič" – brez žrtev na naših avtocestah. Pravijo, da skušajo sami prispevati svoj delež pri zagotavljanju prometne varnosti na več načinov, eden pomembnejših je implementacija Sistema za nadzor in vodenje prometa – SNVP.

Njegov sestavni del so npr. tudi elektronski portali in polportali nad avtocestnimi odseki, poimenovan tudi Pametna cesta. "Opozoriti velja, da je pri tako dragih in zapletenih sistemih to le tehnično zagotavljanje ciljev. Uporabnikova nujnost upoštevanja prometnih pravil ter pravil prometne etike pa je tisti člen, ki bo zaokrožil sistem kot celoto. Sistem je namreč pameten prav toliko, kot smo pametni vozniki," opozarjajo.

Poudarjajo pa, da se zavedajo, da pogostejši nadzor prometa - še zlasti policijski - na avtocestah pomembno prispeva k varnosti in posledično tudi pretočnosti, kakor tudi umirjanje hitrosti vožnje z radarskimi sistemi.

Policija: Projekt avtocestne policije ni izvedljiv
Pred dnevi pa je kar nekaj prahu dvignilo magistrsko delo o avtocestni policiji, ki ga je na Fakulteti za varnostne vede zagovarjal Postojnčan Milenko Kovačevič. "Enotni nadzor na avtocesti je potreben iz dneva v dan bolj," je zatrdil tudi za Televizijo Slovenija.

Na policiji pravijo, da se zavedajo povečanega prometa na avtocestah in posledično raznovrstne problematike, kot so kriminal in nedovoljene migracije. Pravijo, da so konec leta 2011 izvedli projekt PEGAZ, v katerem so analizirali obstoječe stanje, v preučitvi pa je bil tudi predlog ustanovitve avtocestne policije.

A ugotovili so, da bi bil to prevelik finančni in kadrovski zalogaj za trenutne razmere. "Ker bi morali poleg obstoječih postaj prometnih policij ustanoviti novo enoto - ali celo več, da bi pokrili celoten avtocestni križ, se je izpostavila potreba po objektih, opremi in kadrih, ki jih pa ni na razpolago," so pojasnili za MMC.

Krepitev postaj prometne policije
Pravijo, da so ugotovili, da je najbolj realno in racionalno okrepiti - tako kadrovsko kot tehnično - trenutne postaje prometne policije na območjih posameznih policijskih uprav, ki bi okrepljene lahko povečano nadzirale tudi avtoceste. Dodajajo, da so bili sprejeti in realizirani tudi drugi ukrepi, ki nimajo finančnih posledic - ti so pomenili nove metodologije, večjo vidnost policistov itd.

Zdaj se realizirajo ukrepi nabave opreme, kadrovska okrepitev pa je bila predvidena za čas, ko bo v policiji spet mogoče zaposlovati - trenutno je v policijsko akademijo spet sprejetih nekaj novih kadrov, ki bi lahko okrepili tudi postaje prometne policije.

"Sprejeto je bilo, da se trenutne postaje prometne policije kadrovsko okrepijo in da se okrepi Specializirana enota za nadzor prometa, ki bi permanentno pokrivala avtoceste. V okviru te enote sta dva scenarija, ki predvidevata še dodatno okrepitev, če bi se znatno povečalo število radarskih sistemov na avtocesti," dodajajo.

Združevanje nadzornikov v eno?
Kovačevič pa trdi, da bi z majhnimi stroški in z združevanjem nadzornikov, ki so že na avtocesti, lahko že zdaj zagotovili veliko večjo varnost na naših cestah. Bi se lahko cestninski in carinski nadzorniki ter policijske enote res združile v eno?

Na policiji so pojasnili, da so do tega predloga nekoliko zadržani. "Cestninski nadzorniki so namenjeni zagotavljanju pobiranja cestnine, s katero se mora pobrati dovolj denarja, da se plačujejo obveznosti za avtoceste. Imajo tudi zelo omejene pristojnosti. Delavci Fursa imajo prav tako omejena pooblastila glede izvajanja nadzora nad udeleženci cestnega prometa in spoštovanja cestnoprometne zakonodaje. Večina njihovih nalog pa je povezanih s finančnim poslovanjem - naloge ne izvajajo samo na cesti, ampak tudi v podjetjih. Tako, da je za zdaj združitev prej nemogoča kot mogoča," so prepričani.

Tudi pri Darsu pravijo, da je temeljna naloga in glavno poslanstvo njihovega cestninskega nadzora, v katerem je približno 100 zaposlenih, nadzor nad plačevanjem cestnine.

"Cestninski nadzorniki opravljajo nadzor na podlagi javnega pooblastila s ciljem ukrepanja proti uporabnikom cestninskih cest, ki za uporabo ne plačajo cestnine in s tem zagotavljanja prihodka Darsu, ki jih ta namenja za odplačevanje kreditov, najetih za zgraditev avtocest in za njihovo obnovo, kakor tudi za redno poslovanje," pojasnjujejo vlogo cestninskih nadzornikov.