Gre za kolesa z motorjem, ki ne presežejo hitrosti 25 kilometrov na uro. Ta bo treba registrirati, zavarovati in opraviti tehnični pregled, poleg tega pa bo za voznike obvezna tudi uporaba čelade. Mopedi bodo morali biti registrirani po 1. maju prihodnje leto.

Zakon o pravilih cestnega prometa poleg tega določa tudi obvezno nošnjo čelade za kolesarje mlajše od 18 let.

Podpora ni bila gotova
Oba zakona je državni zbor ob vnovičnem odločanju torej sprejel, čeprav podpora zaradi številnih pomislekov tudi znotraj koalicije ni bila gotova. Dopolnitve zakona o motornih vozilih so sicer prestale vnovično odločanje, saj je zanje glasovalo 47 poslancev, 31 pa jih je glasovalo proti. Za obvezno registracijo mopedov so namreč glasovali le poslanci SMC-ja in DeSUS-a, medtem ko so ji v SD-ju odrekli podporo.

Več podpore je prejela novela zakona o pravilih cestnega prometa, ki je bila tako sprejeta s 50 glasovi za in 26 proti. Obema predlogoma je nasprotovala celotna opozicija.

Pomislekov tudi znotraj koalicije sta bila predloga sicer deležna ves čas zakonodajnega postopka. Mnogi so namreč opozarjali, da obvezna registracija mopedov dodatno finančno obremenjujejo lastnike in uvaja nove administrativne postopke. Takšni so bili tudi argumenti državnega sveta, ki je na oba izglasoval veto.

Potrdili višji davek od dohodkov pravnih oseb
Poslanci so ponovno potrdili novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki predvideva zvišanje stopnje tega davka s 17 na 19 odstotkov, in sicer s 1. januarjem 2017. Potem ko je državni svet v začetku oktobra izglasoval odložilni veto, je bila tokrat potrebna zgolj večina glasov vseh poslancev. Za je glasovalo 56, proti pa 21 poslancev.

Novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb skupaj z novelo zakona o dohodnini in novelo zakona o davčnem postopku sestavlja 27. septembra sprejeto t. i. mini davčno reformo, katere namen je prerazporeditev davčnih bremen v korist znižanja stroškov dela in povečanja konkurenčnosti poslovnega okolja.

Vlada je zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za dve odstotni točki predlagala, da bi se tako deloma nadomestilo izpad proračunskih prihodkov, ki jih prinašajo spremembe pri dohodnini. A po mnenju državnih svetnikov dodatno obremenjevanje gospodarstva ni ne pravično in ne razvojno, zato so 3. oktobra na novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb izglasovali odložilni veto.

"Namesto obljubljenega povečanja konkurenčnosti gospodarstva z znižanjem obremenitev se ga raje obremenjuje z zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb," je izglasovanje veta pojasnil državni svetnik Milan Lukić.

Koalicija: Zvišanje davka potrebno
Koalicijski poslanci so pojasnjevali, da je zvižanje davka potrebno, ker vlada ne želi še poglabljati proračunskega primanjkljaja. "Zaradi sprejema novele zakona o dohodnini se bodo prihodki v proračun zmanjšali za 106 milijonov evrov," je spomnil Janko Veber iz SD-ja. "Čeprav gre za nevšečen ukrep, je treba nekaj narediti tudi na prihodkovni strani proračuna," je dejala tudi Marija Antonija Kovačič iz DeSUS-a. Branko Zorman iz SMC-ja pa je dodal, da bo obdavčitev podjetij tudi po zvišanju stopnje davka ostala med najnižjimi v Evropi in na ravni, ki je ugodna za pridobivanje novih tujih investicij.

Zakon je znova podprla tudi opozicijska ZL. "Potrebna je zadostna večina, da se preglasuje veto, ki ga je prek državnega sveta izsilil kapitalski lobi," je dejal Luka Mesec iz ZL-ja.

Opozicija: Ogrožena bo konkurenčnost
V ostalih opozicijskih skupinah so sprejemu novele tudi tokrat nasprotovali. "Le gospodarstvu se moramo zahvaliti, da imamo danes rast in nova delovna mesta," je dejal Jožef Horvat iz NSi-ja. Marko Pogačnik iz SDS-a je prepričan, da bo zvišanje stopnje davka ogrozilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. "Posledice pa bodo tudi širše, saj bo imelo vpliv na vse zaposlene," je dejal.

Višanje stopnje davka bo po Pogačnikovih besedah še posebej ogrozilo konkurenčnost majhnih in srednjih podjetij, kar se zdi problematično tudi Alenki Bratušek iz NP-ja.

Video 1: Posnetek seje

Video 2: Prenos seje odbora DZ-ja