Ministrstvo za javno upravo je julija predstavilo predlog novele zakona o financiranju občin, ki predvideva spremembo formule za izračun primerne porabe in s tem višine povprečnine tako, da bo več denarja namenjenega za plače javnih uslužbencev in manj za npr. infrastrukturo, kar je močno zmotilo dve od treh občinskih združenj, medtem ko v združenju mestnih občin tako spremembo podpirajo.

"Formula je nekakšna vezna posoda, ko vzameš na eni strani in premestiš na drugo stran, je potem nekje več, drugje pa manj," je pred tedni opozoril pristojni minister Rudi Medved, hkrati pa poudaril, da so spremembe financiranja občin za zdaj zgolj predlog in bo šele javna razprava pokazala, kaj je sprejemljivo za najširši krog občin in državni proračun. Šele potem bo prišlo do pravega predloga zakona, je dodal.

"V tem trenutku na ministrstvu od vseh treh združenj občin pričakujemo, da se bodo okrog sprememb formule poenotili in podali skupen ter usklajen predlog. Tak predlog pa bo potem vsekakor sprejemljiv tudi za vladno stran," je na začetku avgusta dejal minister.

Del županov pritrjuje formuli, del ji nasprotuje

V torek pa je predstavil "zanimivo situacijo", ko del županov pritrjuje formuli, del jih je nezadovoljnih, ob začetku pa so vsi želeli, da v to formulo vnesejo učinke zvišanja plač v javnem sektorju. Nekateri župani so si po ministrovem mnenju "prehitro nadeli bojne barve", upa pa, da se jim bo v slogu dobrega sodelovanja, ki so ga imeli od septembra lani, uspelo dogovoriti o skupnem predlogu.

Medved se sicer strinja, da je bilo zvišanje plač v javnem sektorju velik udarec za proračune občin, vendar pa so občine v zelo različnih položajih, saj imajo različno število šoloobveznih otrok, otrok v vrtcih in tudi starejših, ki potrebuje domsko oskrbo.

Predlog zgolj "prerazporeja uteži"

Vsa tri združenja se danes z ministrom dobijo na usklajevalnem sestanku, a kot kaže, je do poenotenja med občinskimi združenji še daleč. V torek je namreč predsedstvo Skupnosti občin Slovenije (SOS) sprejelo sklep, da spremembi formule nasprotujejo, saj predlog "zgolj prerazporeja uteži in s tem finančna sredstva med občinami, medtem ko prepotrebnih dodatnih finančnih sredstev za resnično decentralizacijo Slovenije ne zagotavlja".

Predlog spremembe formule je pripravljen brez ustreznih izračunov finančnih posledic za občine, so še ocenili in dodali, da so izračuni, ki so jih za vsako posamično občino pripravili sami, pokazali, da bi predlagane spremembe povzročile več anomalij, kot pa bi jih rešile. Ključnih razlogov za nezadovoljstvo in razlike med občinami pa večinoma niti ne bi odpravili.

SOS zahteva polno povprečnino, kar bi stalo vsaj dodatnih 60 milijonov

Poleg tega v SOS-u od države zahtevajo, da mora zagotoviti potrebna finančna sredstva občinam za pokritje vseh zakonskih nalog, ki so jih dolžne izvajati. Sistem izračunane primerne porabe namreč vsem občinam tega zdaj ne zagotavlja. Toda za polno povprečnino bi morala država primakniti še najmanj 60, po nekaterih izračunih celo 100 milijonov, je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar in dodala, da tega zaradi finančnih omejitev ni pričakovati.