So pa prisotni na seji podprli rešitev, da bi se do pobude oziroma sklepov v povezavi s tem opredelili na korespondenčni seji.

Današnje seje komisije, na kateri so obravnavali pobudo SDS-a za izdajo izpisov o smrti za žrtve komunističnega nasilja, so se udeležili le člani iz vrst SDS-a in nekateri vabljeni. Predstavniki Gibanja Svoboda in Levice so namreč sejo obstruirali, saj so ocenili, da je bila sklicana z namenom izkoriščanja tragičnih dogodkov in žrtev druge svetovne vojne za strankarske namene.

Nobena stranka nima pravice do razlage zgodovine, temveč je to treba prepustiti poklicnim in neodvisnim zgodovinarjem, sta poudarila poslanec Gibanja Svoboda Martin Premk in poslanka Levice Nataše Sukić. "Strinjamo se, da je vse žrtve druge svetovne vojne treba spoštljivo pokopati, toda to v skladu z zakoni in predpisi že delajo pristojne državne institucije," je poudaril Premk.

Po besedah poslanca SDS-a Jožeta Tanka, ki je predstavil pobudo, je nepredstavljivo, da v 21. stoletju še vedno obstajajo osebe in politične skupine, ki ne dovoljujejo izkopov "umorjenih iz znanih morišč in ki celo za znane žrtve preprečujejo izdajo mrliških listov". Vsako leto, je dodal, se na spominski dan v DZ-ju poklonijo žrtvam genocida v Srebrenici, prav pa bi bilo, da bi se vsakokratni vrh slovenske politike poklonil tudi žrtvam zločinov, ki so se med drugo svetovno vojno in po njej zgodili na naših tleh, je poudaril.

Kritičen je bil do vseh varuhov človekovih pravic, ki da od oblasti niso zahtevali poprave krivic, prav tako niso pripravili posebnega poročila o izdaji mrliških listov in pokopov za žrtve komunističnega nasilja, je poudaril. Kritiko je uperil tudi v ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki ne dovoli pokopa romskih žrtev komunističnega nasilja.

"Oblast ne obsodi zločinov in režima, ki je povzročil množične umore, in nosilcev oblasti, ki so te zločine ukazali, nadzorovali in izvajali. Še več, pred njihove spomenike se postavljajo venci," je poudaril Tanko. Predsednico države je ob tem pozval, da temu vprašanju posveti pozornost in se opraviči za zločine, ki so se zgodili.

Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle je poudarila, da si na ministrstvu ves čas prizadevajo za poenostavitev vpisov podatkov o smrti za osebe, ki so umrle med drugo svetovno vojno ali neposredno po njej. Kot je pojasnila, način vpisovanja podatkov o smrti oseb, ki so umrle neposredno po koncu druge svetovne vojne ali med njo, ureja zakon o matičnem registru, ob čemer lahko predlog za uvedbo postopka vloži sorodnik umrle osebe ali državni tožilec, če svojcev ni, je pojasnila.

"Skupno število vpisanih smrti na podlagi zakona o matičnih knjigah, ki je veljal prej, je bilo približno 4600, na podlagi zdaj veljavne zakonodaje pa je bilo do 22. maja letos vpisanih 209 smrti," je naštela.

Razpravo na komisiji je sicer zaznamovala tudi nedavna odločitev vlade o ukinitvi dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta odločitev vlade je v popolnem nasprotju z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. Vlada Roberta Goloba nas torej oddaljuje od Evrope, je poudaril poslanec SDS-a Branko Grims.

Kot je tudi dejal, je bilo po drugi svetovni vojni v Sloveniji pomorjenih več kot 100.000 ljudi in za številne se še danes ne ve, kdo so, je dodal Grims. "Tistim, ki so te zločine storili, ni v interesu, da se to razišče, popravi krivice in se tako dejansko doseže narodna sprava," je poudaril. Poslanec SDS-a Dejan Kaloh pa je med drugim spomnil, da ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja odmeva v tujini in v zamejstvu.