Po koncu, tudi precej polemične razprave, je predsednica komisije Eva Irgl komisiji v sprejem predlagala pet sklepov, a so jih člani komisije, v kateri ima večino koalicija, zavrnili. Tako med drugim niso sprejeli sklepa, s katerim bi komisija vse tri veje oblasti pozvala, naj naredijo vse, da bodo svojci našli posmrtne ostanke oseb, ki jih je ubil SDV. Prav tako niso sprejeli sklepa, s katerim bi komisija vse tri veje oblasti pozvala, naj sprožijo ustrezne postopke za pregon tistih kaznivih dejanj SDV-ja, ki še niso zastarala.

V PS-ju so povedali, da sklepov ne bodo podprli, ker zaupajo organom pregona. Irglova pa je napovedala, da bo SDS zahteval, da DZ o tej problematiki razpravlja na izredni seji.

Nasprotovanja obravnavi
Obravnavi sta sicer na začetku nasprotovali predvsem poslanka PS-ja Renata Brunskole in poslanka SD-ja Majda Potrata. Predvsem druga je menila, da o SDV-ju ne morejo govoriti na komisiji za peticije, ker ima DZ za varnostno-obveščevalne službe posebno komisijo. Poleg tega se komisija po njenem mnenju z razpravo opredeljuje do odprtih stvari.

Predsedujoča komisiji Eva Irgl pa ji je pojasnila, da komisija omenjeno problematiko obravnava zato, ker se v medijih že dalj časa pojavljajo zapisi, da je SDV v obdobju od leta 1970 do leta 1990 nezakonito likvidiral posameznike. Zato je komisija o tem po njenem mnenju dolžna spregovoriti.

Želijo posmrtne ostanke Crnogorca
Na komisiji je danes govorila tudi Crnogorčeva sestra Bernarda, ki je dejala, da 40 let niso vedeli, kaj se je zgodilo njenemu bratu. Čeprav so na koncu izvedeli, da je mrtev, jim odkritje veliko pomeni. Slovenske oblasti je ob tem zaprosila, naj jim pomagajo odkriti bratove posmrtne ostanke, da bi ga lahko dostojno pokopali.

Pred komisijo je spregovoril tudi publicist Roman Leljak, ki je na podlagi dokumentov iz republiškega arhiva ugotovil, da so Crnogorca julija 1972 v Salzburgu ugrabili pripadniki slovenske Službe državne varnosti (SDV), ga prepeljali v Slovenijo, mučili in ubili. Zato je Leljak novembra vložil kazensko ovadbo zoper tri ljudi, med drugim zoper Silva Gorenca, ki je vodil zvezni SDV.

Martinović pa je bil po Leljakovih ugotovitvah ubit leta 1975 v Celovcu. Glede njegovega umora je Leljak v ponedeljek povedal, da je odkril dokumente, ki kažejo, da je akcijo, v kateri je bil izveden umor, odobril takratni načelnik SDV-ja v Sloveniji Janez Zemljarič.

Slovensko tožilstvo še melje
Leljak je dejal, da so se tuji organi zelo hitro odzvali (oba primera so na podlagi Leljakovih ugotovitev začeli znova obravnavati tudi avstrijski organi pregona) na nova dejstva o umoru Crnogorca, medtem ko slovensko tožilstvo zadevo še vedno preučuje. Po njegovih podatkih bo avstrijska policija kmalu zahtevala, da ji Slovenija pove, kje je oseba, ki jo še vedno išče. V povezavi s tem bo pred avstrijskimi organi pregona zaslišan v ponedeljek v Celovcu.

Na komisiji je nastopil tudi sekretar hrvaškega združenja Častni pliberški vod Božo Vukušić, ki je spregovoril o primeru visokega uradnika hrvaške obveščevalne službe Josipa Perkovića. Tega je Hrvaška zaradi domnevnega sodelovanja pri umoru hrvaškega izseljenca v Nemčiji aretirala tik pred kratkim na pritisk EU-ja. Po mnenju Vukušića se podoben proces zdaj odpira v Sloveniji in upa, da Slovenija ne bo naredila iste napake, kot jo je naredila Hrvaška.