RTV Slovenija je lani poslovala pozitivno, s presežkom 177 tisoč evrov, je komisiji pojasnil generalni direktor Marko Filli. Hiša je ustvarila 131 milijonov evrov prihodkov, od tega dobrih 81 milijonov z RTV-prispevkom, pri čemer je Filli opozoril, da je nastal petmilijonski izpad sredstev zaradi januarske zakonske praznine. Da bi se manjkajoče pokrilo, je javni zavod prodal delnice in obveznice.

"RTV stalni talec političnih razprtij"
Filli je v povezavi s strategijo razvoja dejal, da je RTV SLO ne more izvajati, tako kot bi želel, ker je "stalno talec političnih razprtij". Da je strategija razvoja ogrožena, je dejal tudi predsednik nadzornega sveta Lenart Šetinc, ki za to krivi tudi številne nesistemske ukrepe vlade. Prihodki od oglaševanja so zaradi krize in zakonskih omejitev, ki veljajo za javni zavod, vedno nižji, hkrati pa vlada z napovedanim znižanjem RTV-prispevka še omejuje sredstva za delovanje.

Drugače pa meni državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Aleksander Zorn, ki je predlagal, da bi o strategiji javnega zavoda razpravljali "kdaj drugič", saj jo bo treba zaradi nižjega prispevka spremeniti. Zorn je tudi dejal, da RTV prejme več sredstev kot vsa kultura, kar ima za anomalijo.

Nacionalni medij ni komercialni medij
Komisija je razpravljala tudi o gledanosti TV-programa na nacionalnem mediju. Poslanka PS-ja Tamara Vonta je v povezavi s tem zaprosila za natančnejše podatke in opomnila, da naloga javnega zavoda ni visoka gledanost ter da se javni RTV ne more obnašati izključno tržno.

Mirko Brulc iz SD-ja je dodal, da je "agresivnost vlade do RTV SLO izjemna", in ji očital, da je njen interes nacionalni medij oslabiti, kar je povezal z ustanavljanjem Telekomove televizije. Alenka Bratušek (PS) je ob tem poudarila, da bi šel dobiček Telekoma, ki je državno podjetje, če ne bi ustanavljal televizije, v državni proračun, poteze, ki jih zdaj vleče vlada, pa lahko po njenem mnenju privedejo do uničenja nacionalnega medija. Spomnila je še, da je komisija vlado pozvala, naj zakonsko uredi višino RTV-prispevka za leto 2013 in da je vladni sklep o znižanju "nezakonit", saj njegova višina še ni določena.

Poslanec SDS-a Andrej Šircelj pa je prepričan, da je gledanost programa pomembna, saj državljani, ki prispevek plačujejo, želijo vedeti, kako učinkovito se denar porablja. Po njegovem mnenju sredstva niso bila učinkovito porabljena in prepričan je celo, glede na ugotovitve Računskega sodišča, da so bila porabljena "v nasprotju z zakonom".

Nepovezani poslanec Ivan Vogrin je poudaril, da ima RTV Slovenija pomembno poslanstvo, ki ga ne moremo enačiti s komercialnimi mediji, poslanec Roman Žveglič (SLS) pa ni zadovoljen s tistim, kar posluša in gleda na RTV SLO. Miro Petek, v. d. generalnega direktorja direktorata za medije, je prepričan, da je znotraj hiše še veliko rezerve, kar naj bi ugotovilo tudi Računsko sodišče. Se pa tudi Petek strinja, da gledanost nacionalne televizije ni na prvem mestu.

Filli: Preden se odločite, pridite pogledat, kako delamo
Generalni direktor RTV SLO Marko Filli je po razpravi dejal, da imajo poslanci in predstavniki ministrstva zgrešene podatke o poslanstvu in poslovanju javnega zavoda, zato jih je pozval, da se pred odločanjem o znižanju prispevka oglasijo na RTV-ju in se seznanijo z delom.

Filli je za časopis Delo predtem dejal, da bi lahko zaradi 10 odstotkov nižjega RTV-prispevka brez dela ostalo od 300 do 400 sodelavcev medijske hiše, posledično pa bo sledilo osiromašenje celotnega medijskega področja, od kulture do razvedrilnega programa.

Filli napoveduje, da bo RTV prerešetal vsako uredništvo posebej, pregledal zaposlene, honorarne sodelavce in stroške ter presodil, kaj je v danih razmerah mogoče narediti. "Najti bo treba ravnotežje, da bomo lahko ohranili tudi komercialne prihodke, linearnega rezanja ne bo," je zatrdil Filli za Delo. Dodal je, da so pripravljeni na pogovor o tem, ali in katerih delov javne službe RTVS ne potrebujejo več.

Sindikati RTV SLO začudeni
Sindikati RTV SLO so se na napoved Fillija o možnem zmanjšanju števila sodelavcev odzvali z začudenjem. Kot pravijo, na torkovem sestanku treh sindikatov in vodstva hiše niso govorili o odpuščanju, še posebej pa ne o tako visokih številkah.

Predsednik sindikata kulturnih in umetniških ustvarjalcev Radiotelevizije Slovenije Peter Kosmač meni, da bodo število zaposlenih zmanjšali bolj po naravni poti. Število zaposlenih v javnem zavodu se iz leta v leto že tako niža, je dejal predsednik koordinacije novinarskih sindikatov RTV SLO Zoran Medved. Pred leti je zavod zaposloval okoli 2200 ljudi, do konca letošnjega leta naj bi jih bilo zaposlenih okoli 1900, do konca prihodnjega leta pa še okoli 100 manj.

Medved pravi, da je novinarjev med zaposlenimi le 21 odstotkov, zato se sprašuje, ali so res novinarji tisti, ki bi jih bilo treba odpuščati. Kot je poudaril Medved, so v največji nevarnosti zaradi 10-odstotnega znižanja RTV-prispevka honorarni sodelavci, ki pomembno pripomorejo k ustvarjanju programa. Medved od vodstva RTV SLO pričakuje, da sindikatom predstavi, koliko in koga bo treba odpustiti ter kakšne posledice bi morebitno odpuščanje imelo za program in izvajanje javne službe.

Sindikati RTV SLO bodo poslance pozvali, naj predloga za znižanje prispevka ne uzakonijo. Kosmač je dodal: "Največ, na kar bi lahko pristali, je, da pride do zamrznitve prispevka na ravni iz letošnjega leta".