Razpravo o prodaji NLB-ja je zahtevala Alenka Bratušek (NP), ki je v času petih milijard evrov vredne sanacije slovenskih bank leta 2013 vodila vlado. Na začetku seje je opozorila, da je morala biti sanacija izvedena, "če smo želeli, da Slovenija spet začne delovati kot normalna država". Opozorila je, da v zadnjih treh letih ni bilo storjeno nič v zvezi s prodajo, zdaj pa "na vrat na nos skačemo v prazen bazen".

Dodala je, da se je zdela v času sanacije določitev roka za prodajo NLB-ja do konca leta 2017 realna, a ker so se zadeve spremenile, bi bilo rok za prodajo smiselno podaljšati. Zato jo zanima, zakaj Slovenije Evropske komisije ni zaprosila za podaljšanje roka za prodajo.

To je zanimalo tudi Julijano Bizjak Mlakar iz DeSUS-a. "Bojim se, da se hiti samo zato, da bi se zabrisali sledovi in da bi se skrilo pod preprogo vse, kar bi se moralo razčistiti," je povedal in dodala, da "zdaj ni pravi trenutek za prodajo".

Ugoden trenutek za prodajo
"Trenutek za prodajo ni slab," je po drugi strani povedal predsednik nadzornega sveta NLB-ja Primož Karpe, ki je kar ponosen na to, kar je največja slovenska banka naredila v zadnjih letih. Da je trenutek ugoden, se je strinjal tudi Jožef Horvat iz NSi-ja, ki pa je posvaril pred previsokimi pričakovanji glede višine kupnine. "Poslanci imamo lahko pobožne želje, koliko bomo dobili nazaj, a ceno vedno določita prodajalec in kupec," je dejal.

Miranda Groff Ferjančič s finančnega ministrstva pa je povedala, da vlada ni nikoli razmišljala o možnosti podaljšanja roka za prodajo. To bi namreč pomenilo, da bi Evropska komisija zahtevala dodatne kompenzacijske ukrepe, kar pa bi po njenih besedah dodatno otežilo poslovanje NLB-ja.

Razšli so se brez sklepov
Seja je trajala več kot tri ure, na koncu pa niso sprejeli nobenih sklepov. Na predlog Bratuškove naj bi sicer ugotovili, da vlada, čeprav bi to lahko storila, ni zaprosila za odlog prodaje NLB-ja. "To bi bilo tako, kot da bi ugotovili, da danes sije sonce," je nasprotoval Branko Zorman (SMC).

Bolj vsebinska sklepa je predlagal predsednik ZL-ja Luka Mesec, a prav tako nista bila deležna zadostne podpore navzočih na seji. Po njegovem mnenju bi morali vladi in SDH-ju predlagati, naj ohranita večinski delež NLB-ja v lasti države. "Pogovorimo se o tem, zakaj ne bi obdržali matične banke v slovenski lasti in prodali hčera, ki jih ima NLB na Balkanu," je pozval.

Medtem ko je Anže Logar iz SDS-a menil, da bi se morali namesto prve javne prodaje delnic NLB-ja odločiti za iskanje strateškega partnerja, pa je predsednica uprave SDH-ja Lidia Glavina dejala, da bi si pri prodaji državnih naložb tudi sami želeli strateških vlagateljev, a v zakonu o SDH-ju piše, da so zavezani k maksimizaciji cen.

Čeprav uradne naznanitve prve javne prodaje delnic še ni bilo, pa je Glavina zanikala očitke Bratuškove, da doslej niso storili ničesar za prodajo NLB-ja. "Dejavnosti za prodajo potekajo od marca 2016, to pa je čisto dostojen rok za tak postopek," je pojasnila.