Po podatkih policije je bilo samo v prvem poletju preteklega leta prijavljenih 5.190 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, ki so povzročila za 201,6 milijona evrov škode. Leta 2008 je bilo ugotovljenih 7.962 dejanj s področja gospodarskega kriminala, škoda pa je znašala 112,5 milijona evrov.

Zatika se pri izmenjavi podatkov med institucijami
Potrebo po ustanovitvi Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) MNZ dokazuje tudi s številkami. V obdobju med letoma 2004 in 2008 je policija namreč opravila 245 finančnih preiskav s ciljem identificiranja premoženja, ki izhaja iz dejanj organizirane in gospodarske kriminalitete, in podala 107 pobud za začasno zavarovanje premoženja. Sodišče je na osnovi vloženih pobud vložilo (po mnenju policije) le 17 sklepov o začasnem zavarovanju premoženja, pri čemer na policiji poudarjajo, da natančnih podatkov nimajo, saj v zdajšnjem zakonu ni pravne podlage za izmenjavo teh informacij med sodišči in policijo.

Neučinkovito delovanje "verige pravice"
Prav to je ena izmed sistemskih težav, ki naj bi se uredile z dopolnitvijo zakona o policiji. Snovalci namreč vidijo težave ne relaciji delovanja t. i "verige pravice" (chain of justice, op.a.), ki poteka od policije, prek tožilstva do sodstva.

V letu 2008 je tako policija izdala 83 finančnih preiskav, katerih rezultat so bili (po podatkih, znanih policiji) le trije sklepi o začasnem zavarovanju domnevno protipravno pridobljenega premoženja.

Vstop v priskavo glede na njeno vsebino
Zakon naj bi tako reševal težavo izmenjavanja informacij, za NPU pa bo značilna tudi interdisciplinarnost strokovnjakov, ki bodo sodelovali v preiskavah. Glede na predmet/vsebino preiskave bodo vanjo vstopali in izstopali tudi drugi državni organi s svojimi specialnimi znanji, takšno sodelovanje pa naj bi hitreje privedlo do konca preiskave in morebitne obtožnice. Preiskovalni organi sicer že zdaj sodelujejo s pristojnimi institucijami, vendar pa to sodelovanje ni koordinirano, postopki so dolgotrajnejši in v določenih primerih z vidika taktike in metodike dela neučinkoviti, piše v gradivu, ki ga je pripravilo ministrstvo.

NPU: neodvisen znotraj policije
Glede na predlog dopolnitve zakona o policiji bo NPU ob ustrezni avtonomnosti deloval znotraj policije. Zasnovan je kot izključno operativno-preiskovalna enota, ki bo imela tehnično, administrativno in upravno podporo v obstoječi upravi kriminalistične policije, piše v gradivu ministrstva za notranje zadeve. Vendar pa bo v novih zakonskih določbah posebej opredeljena neodvisnot NPU-ja od preostalih enot policije in neodvisnost direktorja NPU-ja pri odločitvah, katere sume kaznivih dejanj bo urad preiskoval.

Direktor: policist/kriminalist, sodnik ali tožilec
Direktorja urada bo na predlog direktorja Uprave kriminalistične policije imenoval generalni direktor policije, ki bo moral upoštevati mnenje posebne komisije, v kateri bosta predstavnika državnotožilskega sveta in Računskega sodišča ter strokovnjak s področja odkrivanja kriminalitete. Direktor urada sicer lahko prihaja iz vrst policije (prvi je Robert Črepinko, nekdanji pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije), lahko pa je tudi sodnik ali državni tožilec, ki mu med vodenjem urada vse previce in dolžnosti iz prejšnje funkcije mirujejo.

Direktor sicer v skladu s predlogom samostojno odloča, kdaj in katero preiskavo bo urad prevzel ali vanjo vstopil in katere bo prepustil kriminalistični policiji.

Aktivnosti za ustanovitev Nacionalnega preiskovalnega urada potekajo od januarja lani. Predlog dopolnitve je že v zakonodajnem postopku, obravnava in sprejem pa naj bi potekali po skrajšanem postopku.