Zakon o policiji še ni ustrezno spremenjen, zato novi preiskovalni urad, kjer naj bi obravnavali najtežje primere predvsem gospodarskega kriminala, na začetku ne bo imel osnove za odločanje. To bo po mnenju največje opozicijske stranke "pregon gospodarskega kriminala logično oslabilo in ne okrepilo".

S tem pa je vlada kot izvršna oblast šla tudi prek državnega zbora kot zakonodajne veje, saj je z "vsiljevanjem svoje odločitve in postavitvijo pred izvršeno dejstvo onemogočila, da neodvisno odloči o tem, kakšne bodo najprimernejše zakonske rešitve". To pa po mnenju SDS-a pomeni "grob poseg v temelje demokracije".

MNZ: Politikanski poizkus uničiti predlog
A na ministrstvu za notranje zadeve te očitke zavračajo, saj po njihovih besedah nimajo argumentirane osnove. Po njihovem gre za "neresen in politikantski poizkus, kako uničiti dobro premišljen strokovni predlog." Obstoječi predpisi namreč že zdaj omogočajo prevzemanje nalog iz regijskih policijskih uprav, s spremembami aktov o policiji, ki jih je sprejela vlada, pa se je ustanovila nova organizacijska enota Nacionalni preiskovalni urad.

"Spremembe zakona o policiji, ki jih je vlada poslala v državni zbor, pa bodo opredelile avtonomijo urada, imenovanje direktorja ter natančneje določile delovno področje urada, njegovo razmerje do drugih organizacijskih enot v policiji in izven nje, ter zaposlovanje v uradu," še pravijo na ministrstvu.

Naglica ali temeljit razmislek?
Vendar pa SDS moti tudi naglica, s katero se je vlada lotila tako "drastične strukturne spremembe", in hkrati ugotavljajo, da se lahko v času, preden bo vzpostavljena ustrezna zakonska podlaga za delovanje urada, izvedejo vsi nečedni posli, saj informacije in dokazi, ki jih bo urad pridobil, pred sodiščem ne bodo imeli pravne veljave.

Nasprotno na notranjem ministrstvu zatrjujejo, da ne gre za naglico, ampak za temeljit premislek več delovnih skupin, ki so se skoraj eno leto ukvarjale s projektom. Tudi analize po njihovem nesporno kažejo, da obstoječa organiziranost kriminalistične policije in metodologija dela nista ustrezni za učinkovito preprečevanje in preiskovanje najtežjih oblik kriminalitete.

"Korak proti politizaciji policije"
Toda v SDS-u menijo, da se bo z nepremišljeno reformo "odprl neusahljiv ribnik bogatenja za odvetniške družbe, ki bodo z lahkoto ubranile nečednosti svojih klientov". To je po njihovih besedah notranji ministrici Katarini Kresal, ki je prišla iz odvetniške družbe, dobro znano. "Gre za nadaljnji korak pri utrjevanju politizacije policije, ki se je začela pod njenim vodstvom," končujejo v SDS-u.

Ministrstvo pa je ob tem spomnilo, da so oktobra na predstavitev ključnih projektov ministrstva, med katerimi je tudi omenjeni urad, povabili tudi članice in člane odbora za notranjo politiko in pravosodje ter komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, vendar nihče izmed prisotnih poslancev ni imel resnih pomislekov o omenjenem projektu.

Kot je znano, je vlada spremembe zakona o policiji, ki bo določal delovno področje in pogoje za delovanje urada, potrdila novembra in jih poslala v državni zbor, vendar ta sprememb še ni sprejel. Urad bo sicer začel delovati 1. januarja 2010, vodil pa ga bo dozdajšnji pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Robert Črepinko.