Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je po seji vlade povedal, da so na vladi sprejeli izhodišča za odziv na stavkovnih zahtev. Tako so ugotovili, da je kar 27 od 41 sindikatov javnega sektorja izrazilo stavkovne zahteve - ki se med seboj razlikujejo - ali najavilo stavke, njihove zahteve pa dosegajo 991 milijonov evrov.

Koprivnikar je to označil za enormen znesek, ki je tako visok, da je že postal širše družbeno vprašanje. Vlada bo za pogajanja z nezadovoljnimi sindikati ustanovila enotno pogajalsko skupino. Sindikate bodo povabili k skupnemu sodelovanju na pogajanjih, saj bo le tako mogoče "urejeno voditi pogajanja" in doseči soglasje.

Plače v javnem sektorju rastejo, masa plač se je povečala za 10 odstotkov in raste hitreje od rasti produktivnosti, vendar je to meja, ki jo država še zmore, je pojasnjeval Koprivnikar.

Opozoril je še, da se bo vlada pogajala v okviru, da ne ogrozi javnofinančne slike. Če bi ugodili skoraj milijardni zahtevi sindikatov, pa bi državo po njegovih besedah pahnili v čas najhujše gospodarske krize, kar bi bilo v času gospodarske rasti nepredstavljivo.

"Ne verjamem, da bi tako hitro zbližali stališča," da bi preprečil stavke, je o napovedanih stavkah še dejal minister. Ob tem je dodal, da na vladi ne bodo sprejemali škodljivih odločitev samo zato, da bi preprečil stavke.

Pogajalci znani v prihodnji dneh
Vladi bo Koprivnikar predlagal vzpostavitev posebne enotne vladne pogajalske skupine, ki bo nadaljevala dialog s sindikati, oblikovana pa naj bi bila do konca prihodnjega tedna. To je koalicija enotno podprla, je pojasnila vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer. Kakšna bo sestava skupine, bo po znano v prihodnjih dneh. O tem se bodo pogovarjali tudi na posebnem vrhu koalicije, je še povedala in dodala, da je bilo tudi na koaliciji eno temeljnih vprašanj, kakšen naj bo profil te skupine.

Zanesljivo bo za vodjo skupine predlagan Koprivnikar, kar zadeva njeno sestavo, pa ni nujno, da bodo to ministri in bo lahko prevladujoč strokovni del, tisti, ki se vsakodnevno neodvisno od politike ukvarjajo s plačami v javnem sektorju.

Koprivnikar je še spomnil, da je bilo za odpravo plačnih anomalij in varčevalnih ukrepov v javnem sektorju že namenjenih 300 milijonov evrov, kar se je odrazilo v večodstotnem dvigu plač zaposlenih.

Na vprašanje, ali bi še lahko preprečili napovedane stavke, je poslanka odvrnila, da gre za odločitev na ravni sindikatov. Vsekakor pa, je zagotovila, politični oz. vladni del želi stopiti v konstruktiven in odgovoren dialog z njimi. Glede na obseg samih zahtev, število sindikatov, ki jih postavljajo, pa po njenem mnenju vsega ne bo mogoče razrešiti v kratkem času.

Han: Država tega ne more izpolniti
Vodja poslanske skupine SD-a Matjaž Han je povedal, da so zahteve sindikatov javnega sektorja tema, o kateri se je treba resno pogovoriti in podati jasne odgovore. Ker na sestanku ni bilo predstavnikov ministrstva za finance, se o finančnih izhodiščih za pogajanja niso pogovarjali.

Glede ocene višine zahtev sindikatov, ki jo je predstavil Koprivnikar, pa je dejal: "Vsi se zavedamo, da ta trenutek država ni sposobna tega izpolniti, čeprav se zavedamo, da imajo ljudje pravico do stavke in jih v naši stranki razumemo."

Po njegovem mnenju je ključno, da se ta problem reši za pogajalsko mizo, in ne na ulici. Tudi Han sicer ne verjame, da lahko to rešijo do konca mandata, zaveda pa se, da bo tako na stavke kot na pogajanja vplival tudi predvolilni čas.

Zadeva je zelo resna in tudi realna ocena je, da je to nemogoče rešiti do junija. "Osebno ne bi upal obljubljati - tudi zaradi političnih točk - neke stvari, ki jih ne bi mogel izpolniti," je dejal Han, ki podpira oblikovanje posebne pogajalske skupine, znotraj katere bi se dogovorili, kje so cilji, in se nato začeli pogajati. Toda ta pogajanja bodo po Hanovih predvidevanjih trajala prek tega mandata.

Zakon ureja politiko zaposlovanja v javnem sektorju, in sicer tako, da med drugim nalaga vsem posrednim uporabnikom proračuna države in občine obvezno pripravo kadrovskih načrtov ter da se zaposlitve načrtujejo in izvajajo v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela.
Kaj poreče opozicija
Iz opozicijskih vrst je slišati razumevanje za zahteve sindikatov javnega sektorja po višjih plačah. A imajo različne poglede na to, kako ob njih ravnati.
V NSi-ju tako menijo, da je prava pot davčna razbremenitev zlasti plač. "Ljudje si zaslužijo višje plače," je za Slovensko tiskovno agencijo povedal poslanec Jernej Vrtovec, pri tem pa v stranki rešitev za dvig plač vseh zaposlenih vidijo v davčni razbremenitvi. "Nižji davki pomenijo višje plače," je dejal.

Po njegovih besedah je sicer vlada sama "odprla Pandorino skrinjico že na začetku mandata, ko je začela nekaterim sindikalnim skupinam popuščati". S tem, ko je vlada ravnala nesistematično in nepravično oz. ne do vseh enako, je naletela na odpor pri drugih sindikalnih skupinah. Odpor je upravičen, a je treba upoštevati naše zmožnosti. Zdaj je ključno, da vlada ravna še vedno fiskalno vzdržno in ne ruši enotnega plačnega sistema, je ocenil.

Če bi bila vlada pri plačah manj požrešna in bi zaposlene davčno razbremenila, pa v NSi računajo, da bi se to nato poznalo pri večji potrošnji.
V Levici podpirajo napovedane stavke sindikatov javnega sektorja. "Stavka je upravičena, saj kljub visoki gospodarski rasti, rekordnem zunanjetrgovinskem presežku in 70-odstotni rasti dobičkov, varčevalni ukrepi še vedno ostajajo, plače pa se ne dvigajo," so navedli v sporočilu za javnost.

Miha Kordiš je ob tem opozoril, da "koalicija ni imela problema, ko se je 80 milijonov letno dalo 10 odstotkom najbogatejših, ko se je obljubilo višanje izdatkov za oborožitev, ki nas bo stala več kot milijardo evrov, ali ko so ustregli zahtevam zdravniške zbornice, na vse ostale pa pozabili. Očitno pa je dvig plač tistim, ki so na minimalcih in vsem, katerih plače so še vedno nižje zaradi varčevalnih ukrepov, za koalicijo nerešljiv problem. Odziv sindikatov s stavko je bil zato nujen in ga v Levici podpiramo," je navedel. Iz enakih razlogov je Levica že zahtevala dvig minimalne plače na 700 evrov, dvig denarne socialne pomoči in odpravo prekarnosti.

Poslanka NP Alenka Bratušek je ob tem kritična do potez vlade, ki da je še vsako pomembno zadevo začela "reševati po tem, ko je bilo za to že skoraj prepozno - primer tega so recimo pogovori z Evropsko komisijo o prihodnosti NLB-ja".

Spomnila je na pretekla opozorila, kaj bo povišanje plač zgolj delu javnih uslužbencev pomenilo na dolgi rok. "Opozarjali smo tudi, da bodo apetiti pred volitvami veliki. O plačah v javnem sektorju bi se zato vlada s sindikati morala dogovoriti že ob sprejemanju proračuna za leto 2018, a niso pravilno ocenili nezadovoljstva zaposlenih. Lahko pa bi začeli tudi pogovore o bolj koreniti spremembi enotnega plačnega sistema, da bi sindikati videli, da si vlada želi preboja na tem področju. Potem stavke zagotovo ne bi bilo," je prepričana predsednica Stranke Alenke Bratušek.

Zaveda se, da bo doseči dogovor zdaj izjemno težko. Vseeno poziva strani, naj se sestanejo in poskušajo najti rešitev še pred stavko.

Vlada je sicer danes sprejela izhodišča za pogajanja s sindikati javnega sektorja o njihovih stavkovnih zahtevah. Dogovorili so se tudi o oblikovanju enotne vladne pogajalske skupine. Pri tem pa so predstavniki koalicije ocenili, da ta skupina dela ne bo zaključila do volitev. "To je hud finančni zalogaj za naslednjo vlado, ki bo nosila posledice določenih nespametnih in nesistematičnih potez te vlade," je ob tem ocenil Vrtovec in opozoril na napovedi, da se bo gospodarstvo v naslednjih letih ohlajalo, zato ni modro biti zelo širokogruden.

V SDS- se do tega še niso izrekli.