Generalna sekretarka sindikata zdravstva in socialnega varstva Dragica Kekec je pojasnila, da so stavkovne zahteve strnili v štiri glavne točke.

Tako zahtevajo dvig plač in odpravo varčevalnih ukrepov, uveljavitev kadrovskih standardov in normativov, višje plačilo dela na dan praznika, v nedeljo in ponoči, pa tudi ustrezno ureditev drugih dodatkov za manj ugodne delovne razmere. Prav tako zahtevajo določitev pravice do izplačila jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe.

V obeh sindikatih po njenih besedah pričakujejo zvišanje plačnih razredov v okviru odprave anomalij ter dvig plač iz naslova primerljivosti z zdravniškimi delovnimi mesti. Ob tem pa zahtevajo tudi vrnitev vrednosti plačne lestvice na raven pred sredino leta 2012, torej vrnitev osmih odstotkov, odvzetih v času varčevalnih ukrepov.

Stavka je skrajna možnost
Predstavniki obeh sindikatov so pojasnili, da je stavka skrajna možnost, saj kot je dejala predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar, ne želijo prizadeti bolnikov in drugih, za katere skrbijo, a jih država dejansko sili točno v to.

Odprava anomalij je potekala selektivno pri posameznih poklicih, nastale so nove anomalije, za katere vlada nima posluha, je pojasnila Kekčeva. Predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvonko Vukadinovič pa je dodal, da so ravno tako del javnega sektorja, delajo v najtežjih razmerah, ob sobotah, nedeljah, praznikih, premalo jih je ... Poudaril je tudi, da ima srednja medicinska sestra pol manj plačan delovnik na praznik, kot ga bo zdaj imela trgovka.

Ko bodo jasno postavili scenarije stavkovnih dejavnosti, bodo z njimi seznanili vodstva zavodov, da se bodo imela možnost temu prilagoditi. Že vnaprej pa pozivajo svoje sodelavce v timih. Mlakarjeva upa, da bodo solidarni in da nekaj, kar je danes redni program, ne bo na lepem postalo urgentni program. Te izkušnje imajo namreč po njenih besedah iz zadnjega organiziranja protestnega shoda oz. stavke v letu 2013, ko so dobivali informacije iz številnih zavodov o kršitvah prav v tem kontekstu, da so zdravniki na lepem vse opredelili kot urgentna stanja.

"Nesporno je, da se tokrat ne bomo ustavili. Časi, ko smo prosili, si želeli in se pogovarjali, so dejansko mimo. Zdaj dejansko le še zahtevamo," je dejala Mlakarjeva. Med predvidenimi zaostritvami sindikalnih dejavnosti so tudi umik soglasja za opravljanje dela prek polnega delovnega časa ter dosledno uveljavljanje pravice do časa za strokovno pripravo na delo. Mogoče pa je tudi zaostrovanje stavke z daljšimi prekinitvami in javnimi protestnimi shodi.

Po besedah Mlakarjeve je na področju zdravstva in sociale več kot 25.000 zaposlenih, glede na zakonske omejitve pri izvedbi stavke jih bo dobršen del moral odpravljati svoje delo. Izkušenj nimajo, saj takšne stavke v zadnjih treh, štirih desetletjih ni bilo, a predvidevajo, da bi bilo lahko vanjo vključenih od 10.000 do 15.000 ljudi. Med članstvom podporo zagotovo imajo, je dejala.

Možna je zaostritev stavke
Med predvidenimi zaostritvami sindikalnih dejavnosti so tudi umik soglasja za opravljanje dela prek polnega delovnega časa in dosledno uveljavljanje pravice do časa za strokovno pripravo na delo. Možno pa je tudi zaostrovanje stavke z daljšimi prekinitvami in javnimi protestnimi shodi.

O finančnih posledicah njihovih zahtev je Mlakarjeva pojasnila, da so v okviru pogovorov o odpravi plačnih anomalij za tiste nad 26. plačnim razredom ugotavljali, da bi to, če bi večini v povprečju dvignili plače za dva plačna razreda, pomenilo blizu štiri milijone evrov. A vlada takega predloga ni sprejela.

Celoten dvig plač ali iz naslova odprave anomalij ali primerljivosti z zdravniškimi delovnimi mesti pa bi pomenil dvig za odf 15 do 20 odstotkov oziroma tri do štiri plačne razrede, kar bi verjetno pomenilo še enkrat več.